Jedro

Zaradi zavrženja tožbe se šteje, da so ti stroški nastali po krivdi tožeče stranke, zaradi česar jih mora povrniti toženi stranki (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki v roku 8 dni povrniti njene stroške postopka v višini 71,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavljenih pritožbenih razlogov ni opredelila v smislu prvega odstavka 338. člena ZPP.

3. Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep o odmeri stroškov temelji na stroškovni zahtevi tožene stranke, vloženi po tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 7. 2014 (red. št. 10 spisa) zavrglo tožbo tožeče stranke in razveljavilo sklep o izvršbi VL 7549/2014 z dne 22. 1. 2014 v še nerazveljavljenem delu.(1) Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je (sedaj že pravnomočna) odločitev o zavrženju tožbe posledica dejstva, da tožeča stranka ni dopolnila tožbe skladno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 20. 5. 2014 (red. št. 9). Postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga za izvršbo, ki po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi predstavlja tožbo v pravdnem postopku, ki jo je treba dopolniti, ker sicer ni sposobna za obravnavo.

6. Iz pritožbenih navedb tožeče stranke izhaja, da si prizadeva doseči meritorno obravnavo tožbenega zahtevka, saj navaja, da je ugovor tožene stranke o izgubljenih papirjih „privlečen za lase“, ter da želi, da se zadeva obravnava, saj upa, da bo dosegla pravico. Vendar tožeča stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj je sklep o zavrženju tožbe (in razveljavitvi sklepa o izvršbi) postal pravnomočen in je postopek odločanja o tožbenemu zahtevku v tem smislu zaključen. To je tudi razlog, zaradi katerega je tožena stranka po prejemu tega sklepa priglasila svoje stroške postopka. Zaradi zavrženja tožbe pa se šteje, da so ti stroški nastali po krivdi tožeče stranke, zaradi česar jih mora povrniti toženi stranki (smiselno prvi odstavek 154. člena ZPP). Zato tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka dolžna njej, in ne obratno.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke, da ji je sodišče prve stopnje odgovorilo, da je 186,00 EUR mala vrednost, kar je zanjo velik znesek, višje sodišče zgolj pojasnjuje, da je „majhna vrednost“ spora mišljena zgolj v procesnem smislu, saj za manjše vtoževane zneske veljajo določene postopkovne posebnosti, ki so določene v tridesetem poglavju ZPP, nanje pa morajo biti pravdne stranke izrecno opozorjene.

8. Glede na to, da tožeča stranka ne izpodbija višine odmerjenih stroškov in da njene pritožbene navedbe niso utemeljene, ter tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj njen odgovor na pritožbo ni v ničemer doprinesel k boljši rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Okrajno sodišče v Ljubljani - centralni oddelek za verodostojno listno je po obrazloženem ugovoru tožene stranke s sklepom z dne 17. 3. 2014 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.