Jedro

Predlaganega vpisa brez soglasja hipotekarnih upnikov ni mogoče dovoliti. Gre za položaj iz drugega odstavka 108. člena SPZ, ki določa, da v primeru, če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice. Ugotovitev, da konkretni sporazum nujno potrebnega soglasja ne vsebuje, ni prerekana.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je v tej zadevi zavrgla predlog za vpis oblikovanja etažne lastnine in prenos izvedenih pravic - vknjiženih hipotek, ki se je nanašal na uvodoma navedeni zemljiški parceli. Vpis je bil predlagan na podlagi Sporazuma solastnikov o delitvi solastnine, zapisanega v notarskem zapisu notarke A. A. opr. št. SV 1502/2024 z dne 2. 10. 2024 (v nadaljevanju Sporazum). V utemeljitev je navedla, da je pri osnovnih pravnih položajih predlagatelja B. B. (lastninska pravica do 1/2) vknjiženih večje število hipotek, ki naj bi se glede na vsebino Sporazuma prenesle samo na posamezna dela stavb v lasti B. B. Glede na 108. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) bi bilo treba za tak prenos hipotek predložiti soglasje upnikov.

2.Predlagatelji so zoper odločitev vložili ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in potrdila zgornji sklep. Pritrdila je argumentom v njem in pojasnila, da pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni.

3.Zoper sklep o ugovoru sta se pritožila prva predlagateljica in drugi predlagatelj. V pritožbi navajata, da sta že v ugovoru pojasnila možnost prehoda hipoteke le na nekatere posamezne dele (drugi odstavek 108. člena SPZ), o čemer pa sodišče odloča ob smiselni uporabi 110. člena SPZ. Ta smiselna uporaba se nanaša prav na tovrstne zemljiškoknjižne postopke, saj so ostali regulirani v primerih delitve solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine, v določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Zato bi moralo sodišče preizkusiti zemljiškoknjižni predlog, po katerem se je vzpostavila etažna lastnina v okviru deleža posameznih solastnikov. Po določbi 111. člena SPZ namreč zgolj hipoteka, ki obremenjuje celotno nepremičnino, ki se deli po parcelah in etažah, preide na vse njene posamezne dele. Iz Sporazuma je razvidno, da se z ničemer ne poslabšuje položaj posameznih zastavnih upnikov, saj se je ohranil realno idealni solastniški statusi nepremičnin. Predlagatelja predlagata spremembo odločitve tako, da se predlogu za vknjižbo ugodi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ni sporno, da so predlagatelji solastniki nepremičnin - dveh zemljiških parcel, na katere se nanaša predlagani vpis, in da je osnovni pravni položaj predlagatelja B. B. (lastninska pravica do 1/2) pri parcelah obremenjen z več hipotekami. S Sporazumom, na podlagi katerega je bil predlagan vpis, so se solastniki dogovorili o delitvi solastnine v etažno lastnino (drugi odstavek 107. člena SPZ), pri čemer je dogovorjeno, da bosta imeli zemljiški parceli status splošnega skupnega dela etažno deljenih stavb, ki stojita na parcelah. Vsaka stavba ima dva posamezna dela. Hipoteke naj bi se glede na vsebino Sporazuma prenesle samo na novo nastala posamezna dela stavb, katerih lastnik je po sporazumu B. B. (na posamezni del 000-80-2 v stavbi 000-80 in na posamezni del 000-1408-2 v stavbi 000-1408).1 Ta ugotovitev sodišča prve stopnje je podprta z vsebino listine.

6.Vsebina zemljiškoknjižnega predloga sledi takemu dogovoru. Kar se tiče hipotek, je predlagan (-) njihov izbris pri aktualnih osnovnih pravnih položajih B. B. pri zemljiških parcelah, ter (-) njihov prenos na dva od štirih novo nastalih posameznih delih stavbe.

7.Sodišče prve stopnje je napravilo vsebinski preizkus zemljiškoknjižnega predloga. Glede na zgoraj navedeno je pravilno zaključilo, da predlaganega vpisa brez soglasja hipotekarnih upnikov ni mogoče dovoliti. Gre za položaj iz drugega odstavka 108. člena SPZ, ki določa, da v primeru, če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice. Ugotovitev, da Sporazum nujno potrebnega soglasja ne vsebuje, ni prerekana. Pritožba nima konsistentnih in tehtnih argumentov, s katerimi bi omajala odločitev. Na določbo 111. člena SPZ, ki govori o prehodu hipoteke na vse posamezne dele, se pritožnika glede na vsebino listine in predloga ne moreta uspešno sklicevati.

8.Ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------

1

Posamezna dela 000-80-1 in 000-1408-2 po Sporazumu pripadeta preostalima predlagateljema, vsakemu do 1/2.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 107, 107/2, 108, 108/2, 111

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.