Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj pretrganja zastaranja po drugem odstavku 353. člena Obligacijskega zakonika in zadržanja zastaranja po 360. členu OZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj pretrganja zastaranja po drugem odstavku 353. člena Obligacijskega zakonika in zadržanja zastaranja po 360. členu Obligacijskega zakonika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 12.191,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2011 do plačila z utemeljitvijo, da je uveljavljana odškodninska terjatev zastarala.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik zoper to sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da se dopusti glede naslednjih vprašanj: - ali je treba določila glede pretrganja zastaranja upoštevati tudi v primeru, kadar oškodovanec in oseba, zoper katero je tekel kazenski postopek, nastopata v isti osebi; - ali je tožba za plačilo odškodnine vložena pravočasno in ni nastopilo zastaranje, če je bila vložena s strani oškodovanca, ki je bil hkrati obdolženec v kazenskem postopku glede istega dogodka oziroma dejanja in je bila izdana oprostilna kazenska sodba zoper oškodovanca, v roku treh mesecev po prejemu pravnomočno oprostilne kazenske sodbe, ob upoštevanju, da je odškodninski zahtevek, na podlagi katerega je bila podana kazenska prijava zavarovalnice in je stekel zoper oškodovanca kazenski postopek, vložen pravočasno; - ali dejstvo, da je zoper tožnika oziroma oškodovanca tekel kazenski postopek v zvezi z istim dogodkom in dejanjem, ko je bila po podaji odškodninskega zahtevka proti oškodovancu podana kazenska prijava in se je za oškodovanca kazenski postopek končal z oprostilno sodbo, pomeni nepremagljivo oviro, kot jo določa 360. člen Obligacijskega zakonika, ki je tožniku onemogočala vložitev tožbe zoper toženko in posledično pomeni, da zastaranje v času kazenskega postopka ni teklo.

3. Navaja, da tožnik ne sme biti v drugačnem položaju kot drugi oškodovanci iz razloga, ker je nastopal v isti osebi kot oškodovanec in oseba, zoper katero je tekel kazenski postopek. Če bi v istih okoliščinah tožbo vložil oškodovanec, ki ne bi bil hkrati obdolženec v kazenskem postopku, bi bila tožba vložena pravočasno, ugovor zastaranja pa neutemeljen. Tožnik je tožbo vložil v trimesečnem roku po prejemu sodbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Kp 44873/2012, za katero je bil oproščen storitve kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije. V kazenskem postopku ni mogel podati premoženjskopravnega zahtevka, je pa že v letu 2011 od toženke zahteval plačilo odškodnine. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2887/2011 z dne 11. 4. 2012 (in druge odločbe Višjega sodišča v Ljubljani), v katerem je sodišče pojasnilo, da kazenski postopek pretrga zastaranje, da pa je izid kazenskega postopka odločilen za presojo teka zastaranja po pretrganju. Pomembno je, da je tožnik vložil zahtevek iz naslova kasko zavarovanja, torej iz lastne police. Za zastaranje pregona tožniku očitanega kaznivega dejanja je določen daljši, šestletni zastaralni rok.

4. Predlog je utemeljen.

5. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo v obsegu, ki izhaja iz izreka sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).