Jedro

Določilo 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS je treba razlagati v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV. Ob takšni razlagi zakonskih določb članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico v občini, v kateri je bil izvoljen.

Članu občinskega sveta mandat preneha z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega odstavka 37.a člena ZLS.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka se je z izpodbijanim sklepom seznanila z vpisom novega naslova tožnika v registru stalnega prebivalstva in pri tem ugotovila, da mu je iz razloga izgube volilne pravice na podlagi 1. alineje prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) z dnem 3. 12. 2013 prenehal mandat člana Občinskega sveta Občine Bled.

Tožnik v tožbi navaja, da iz sklepa ni razvidno, da bi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotavljala, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, kot zahteva drugi odstavek 22. člena Statuta Občine Bled. Razen tega pred izdajo sklepa ni imel možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kar je kršitev načela zaslišanja stranke. Volilna pravica je vezana na državljanstvo. S preselitvijo tožnik ni izgubil volilne pravice, ampak le možnost, da na naslednjih lokalnih volitvah voli oziroma je izvoljen v Občini Bled. Aktivna in pasivna volilna pravica se izvršujeta le v času volitev in se v času volitev tudi izčrpata. Sprememba stalnega prebivališča ni eden izmed zakonskih razlogov za izgubo volilne pravice, ampak bi bila to lahko le izguba državljanstva. Z izvolitvijo je tožnik prejel mandat volivcev in tega mu sedaj ne more odvzeti občinski svet, ker se je tožnik preselil. Izguba volilne pravice ne more biti vezana na stalno prebivališče. V nadaljevanju tožnik še pojasnjuje, da mu mandat ne more prenehati že z izdajo ugotovitvenega sklepa. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter naj naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo najprej pojasnjuje, zakaj meni, da je bila tožba vložena prepozno. Nadalje pojasnjuje, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavala vprašanje prenehanja mandata tožnika. Glede očitkov o kršitvi načela zaslišanja stranke pa meni, da ne gre za odločanje v upravni zadevi v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ampak za uporabo 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek le smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah. V konkretnem primeru občinski svet s sklepom samo ugotavlja zakonsko določeno pravno posledico. Ob smiselni uporabi ZUP ni treba uporabiti vseh njegovih določb o udeležbi stranke v postopku. Ustava RS in odločbe Ustavnega sodišča RS nikjer ne govorijo o neki enoviti volilni pravici, ki bi bila izključno vezana samo na državljanstvo. Volilna pravica v različnih javnopravnih skupnostih je po svoji naravi strukturirana in vezana na različne navezne okoliščine. Na lokalni ravni je vezana na prebivanje v posamezni samoupravni lokalni skupnosti. Zakon o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) v četrtem odstavku 5. člena določa, da ima volivec volilno pravico v občini, v kateri prebiva. Navedeno pa brez dvoma pomeni, da ima preselitev posameznika iz ene občine v drugo za posledico prenehanje volilne pravice za lokalne volitve v prvi občini in pridobitev te pravice v drugi občini. Vezanost volilne pravice na lokalni ravni izhaja iz samih temeljev ideje lokalne samouprave in je logično, da mora biti predstavnik lokalnih oblasti, ki odloča o teh interesih, del te skupnosti, kar pa je vezano na njegovo prebivanje na njenem teritoriju. Tožena stranka še pojasnjuje, da tožba pri Upravnem sodišču RS nima suspenzivnega učinka. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže kot prepozno, podrejeno pa, naj jo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožnik v pripravljalni vlogi pojasnjuje, da tožbe ni vložil prepozno, ter navaja, da na sejo občinskega sveta, kjer je bil sprejet izpodbijani sklep, ni bil vabljen. Od te seje dalje mu ni bila dana možnost udeležbe na sejah občinskega sveta. Pravica do izjave v postopku pa gre tožniku že na podlagi 22. člena Ustave RS, ki je konkretizirano v določbi 9. člena ZUP. Nadalje tožnik opozarja še na nekatere kršitve poslovnika in navaja, da ima od 17. 1. 2014 dalje stalno prebivališče ponovno na območju Občine Bled, kar pomeni, da ima v tej občini pasivno volilno pravico.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej pojasnjuje, da je bila tožba vložena pravočasno, zato jo je obravnavalo po vsebini in je ni zavrglo. Iz vročilnice v upravnem spisu je razvidno, da je tožnik izpodbijani sklep prejel 16. 12. 2013, rok za vložitev tožbe je osem dni, kar pomeni, da je bil zadnji dan za vložitev tožbe 24. 12. 2013, iz kuverte, v kateri je bila tožba, pa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno 24. 12. 2013. Nadalje sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je v času izdaje sklepa tožnik imel prijavljeno stalno prebivališče na območju druge občine, kot je Občina Bled, v katero je bil izvoljen v občinski svet. Sporno pa je vprašanje, ali mu je zaradi tega prenehal mandat člana Občinskega sveta Občine Bled na podlagi 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS. Navedeno določilo določa, da članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat, če izgubi volilno pravico. Iz tega določila ni razvidno, ali mu mandat preneha, če izgubi splošno volilno pravico, kar bi bilo možno le ob izgubi državljanstva, ali pa mu preneha mandat, če izgubi volilno pravico v občini, v kateri je bil izvoljen. Ker to iz navedenega določila ni razvidno, je treba z ustrezno razlago ugotoviti, za kakšno izgubo volilne pravice gre. Sodišče meni, da je potrebno ZLS razlagati v povezavi z ZLV, ki v 5. členu sicer res določa, da ima pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti (prvi odstavek 5. člena ZLV), vendar pa četrti odstavek 5. člena ZLV med drugim določa, da ima volilno pravico iz prvega odstavka tega člena volivec v občini, v kateri ima stalno prebivališče. Sodišče zato meni, da je treba določilo iz 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS razlagati v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je vezanost volilne pravice na lokalni ravni na prebivališče logična, ker se v samoupravnih lokalnih skupnostih odloča o interesih, ki se oblikujejo na lokalni ravni in je zato smiselno, da predstavnik lokalnih oblasti, ki odloča o teh interesih, mora biti tudi del te skupnosti, to pa je vezano na njegovo prebivanje na njenem teritoriju. Po mnenju sodišča lahko član občinskega sveta ustrezno sodeluje v samoupravni lokalni skupnosti le, če tudi živi v tej samoupravni lokalni skupnosti in je sodišče iz tega razloga razlagalo določilo 1. alineje prvega odstavka 37.a člena ZLS v povezavi s četrtim odstavkom 5. člena ZLV.

Glede tožbenega očitka, ki se nanaša na obravnavanje prenehanja mandata s strani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sodišče ugotavlja, da je iz zapisnika seje te komisije z dne 3. 12. 2013 razvidno, da je komisija to problematiko obravnavala.

Glede tožbenega očitka, da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, sodišče sicer meni, da bi moral biti tožnik pred izdajo sklepa seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so pomembni za izdajo odločbe in da zgolj sklicevanje na 4. člen ZUP (smiselna uporaba ZUP) ne odvezuje organa, ki odloča o zadevi, da ne bi upošteval načela zaslišanja stranke. Po mnenju sodišča tudi kadar gre zgolj za smiselno uporabo ZUP, je treba upoštevati temeljna načela upravnega postopka. Vendar pa zaradi tega izpodbijani sklep še ni nezakonit, saj navedeni tožnikov očitek ne bi mogel vplivati na pravilnost odločitve ob stališču, da sprememba prebivališča v drugo občino pomeni tudi prenehanje mandata, do spremembe prebivališča pa je nesporno prišlo.

Glede vprašanja, kdaj tožniku preneha mandat, pa sodišče opozarja na drugi odstavek 37.a člena ZLS, ki med drugim določa, da članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Iz navedenega razloga je pravilen tisti del sklepa, ki določa, da je tožniku prenehal mandat člana Občinskega sveta Občine Bled z dnem 3. 12. 2013 (drugi odstavek izreka sklepa).

Tožnikova navedba, da ni bil vabljen na sejo občinskega sveta, na kateri se je odločalo o njegovem primeru, tudi ne more vplivati na pravilnost odločitve. Iz zapisnika 17. redne seje Občinskega sveta Občine Bled, ki je bila 3. 12. 2013, je razvidno, da je od 10 prisotnih svetnikov glasovalo 10 za sprejem izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da je občinski svet bil sklepčen in je glasovala večina svetnikov. Tudi če bi bil tožnik povabljen, odločitev ne bi mogla biti drugačna. Tožnik v pripravljalni vlogi očita tudi razne kršitve poslovnika, ki pa po mnenju sodišča tudi ne morejo vplivati na pravilnost odločitve tožene stranke, saj je v času izdaje izpodbijane sklepa nedvomno imel tožnik stalno prebivališče v drugi občini, kar pa je po mnenju sodišča razlog za izgubo volilne pravice v svoji prejšnji lokalni skupnosti in posledično temu prenehanje mandata. Na pravilnost odločitve pa tudi ne more vplivati to, da ima tožnik od 17. 1. 2014 dalje ponovno stalno prebivališče na območju Občine Bled, saj se pravilnost izpodbijanega akta presoja v času njegove izdaje.

Sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.