Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Izola z dne 3. 2. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zahtevek investitorjev, A. A. in B. B., za izdajo odločbe o legalizaciji neskladnega objekta (114. člen GZ), enostanovanjske stavbe na parc. št. ..., k.o. Izola, zavrnila.

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnika kot investitorja dne 22. 2. 2019 vložila zahtevo za legalizacijo neskladnega objekta enostanovanjske stavbe na parc. št. ..., k.o. Izola. Iz predloženih dokumentov je razvidno, da je dokumentacijo za legalizacijo objekta izdelal A., d. o. o., v kateri je navedeno, da so predmet legalizacije odstopanja od gradbenega dovoljenja št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, in sicer zaradi spremembe višinskih gabaritov - nadzidava glede ne pravnomočno gradbeno dovoljenje. Upravni organ je zahteval dopolnitev vloge. Tožnika sta delno dopolnila vlogo in priložila mnenje Občine Izola z dne 10. 4. 2019 za poseg v varovalni pas občinskih cest, mnenje Občine Izola z dne 23. 7. 2019 o skladnosti z določbami prostorskega izvedbenega akta Odloka o Prostorskih ureditvenih pogojih „Ob mestnem stadionu“ (v nadaljevanju PUP), ki je veljal v času obravnavane gradnje, sklep Geodetske uprave z dne 9. 8. 2019, vpis obravnavane enostanovanjske stavbe v kataster stavb, sklep Geodetske uprave z dne 12. 8. 2019 glede evidentiranje zemljišča pod stavbo, izjavo odgovornega projektanta C. C., univ. dipl. inž. arh., A., d. o. o. z dne 22. 7. 2019, izvedeniško mnenje D. D. z dne 28. 2. 2018, da objekt ni novogradnja, gradbeno dovoljenje, ki po mnenju investitorjev izkazuje, da ni bilo treba pridobiti soglasje sosedov po šestem odstavku 10. člena PUP, zapisnik Upravne enote Izola, ki po mnenju investitorjev dokazuje, da je Upravna enota Izola pozvala sosede kot stranske udeležence, ki so nasprotovali gradnji - nadzidavi na parc. št. ..., in je kljub temu bilo izdano gradbeno dovoljenje, prikaz neskladne gradnje, prikaz nadzidave za celotno etažo po pravnomočno gradbenem dovoljenju se ni zahtevalo soglasje sosedov po šestem odstavku 10. člena PUP. Tožnika kot investitorja menita, da upravni organ zmotno zahteva od investitorjev, da pridobita soglasje vseh lastnikov parc. št. ..., k.o. Izola na podlagi veljavnega prostorskega akta. Odlok je bil sprejet 27. 5. 2010, v času veljavnosti Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO -1) in je v veljavi še danes, kar pomeni, da za legalizacijo po 114. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) veljajo isti pogoji kot so veljali v času izdaje pravnomočnega Gradbenega dovoljenja št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011. Navajata, da upravna enota takrat ni zahtevala soglasja vseh lastnikov parc. št. ..., k.o. Izola. Takrat je upravni organ ugotovil, da za nadzidavo obstoječega objekta na parc. št. ..., k.o. Izola ni potrebno soglasje sosedov, ker ni novogradnja, ampak nadzidava obstoječega objekta. Soglasja je bilo potrebno pridobiti za začasno postavitev fasadnega odra, ne pa soglasja po šestem odstavku 10. člena PUP. Upravni organ je ugotovil, da iz določb GZ izhaja, da je potrebno konkretno nadzidavo stavbe obravnavati kot novogradnjo in da to ne velja le za gradnjo, katera posledica je novo zgrajen objekt, prav tako iz določb ZGO-1 jasno izhaja, da se tudi izvedba dela, s katerimi se objekt nadzida obravnava kot gradnja novega objekta. Iz citirane določbe predpisa, ki je veljal v času gradnje ZGO-1 in veljavnega predpisa GZ ter upoštevanju določb šestega odstavka 10. člena PUP je za legalizacijo nadzidave obstoječega objekta v odmiku manj kot 4 m od parcelne meje, potrebno soglasje vseh lastnikov sosednje parc. št. ..., k.o. Izola. Na osnovi določb GZ in ZGO-1 upravni organ ne more upoštevati izvedeniškega mnenja, ki ga je izdelal D. D. z dne 28. 2. 2018, ki pojasnjuje, da projekt za gradbeno dovoljenje, ki predvidela nadzidavo obstoječega objekta, ni projekt za novogradnjo. Iz istega razloga niso utemeljene trditve investitorjev in izjave projektanta. K trditvam investitorjev, da ni bilo zahtevano in da ni bilo potrebno soglasje lastnikov parc. št. ..., k.o. Izola, za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 9. 12. 2011 je upravni organ dodal, da je ravno nasprotno. Citirano gradbeno dovoljenje je bilo izdano ob soglasju vseh lastnikov sosednje parc. št. ..., k.o. Izola, kar je v predhodnem upravnem postopku investitorjev ugotovilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor v odločbi z dne 27. 11. 2019, s katerim je zavrnilo pritožbo investitorjev zoper odločbo Upravne enote Izola z dne 26. 7. 2018. Upravni organ je zaključil, da investitorja svoje zahteve za legalizacijo stavbe v postavljenem roku do danes nista izpolnila z zahtevanim soglasjem vseh latnikov parc. št. ..., k.o. Izola, iz tega razloga objekt, ki je predmet legalizacije ni skladen s prostorskim aktom.

3. Tožnika sta zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno. Pritožbeni organ je ugotovil, da je iz dokumentacije v spisu jasno razvidno, da so se predmetna gradbena dela pričela v letu 2011 oz. da so bila dokončana pred uveljavitvijo GZ (pred 17. 11. 2017). Zemljišče s parc. št. ... k.o. Izola, na kateri stoji obravnavani objekt pa ureja Odlok o Prostorskih ureditvenih pogojih „Ob mestnem stadionu“ (Uradne objave št. 10/2010 - PUP), ki je veljal v času gradnje in je v veljavi še danes. PUP v členih 9 do 15 določa pogoje za posege v prostor, in sicer splošne pogoje za oblikovanje posegov v prostor ter določa, da so v celotnem območju med drugim dovoljeni posegi, kot je določeno v drugem odstavku 9. člena PUP gradnje novih objektov - dozidave in nadzidave obstoječih objektov. PUP v 10. členu določa, da je velikost in lega posameznih objektov in območij pozidljivosti določena in prikazana z regulacijskimi črtami v ureditveni situaciji, ki je sestavni del PUP-a. Šesti odstavek 10. člena PUP pa določa, da so pri novogradnji odmiki od parcelnih mej 4 m, lahko so tudi manjši, vendar s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele. Tožnika glede na to, da se obravnavana stavba nahaja neposredno ob meji s sosednjo parcelo, pa bi z določbami PUP k vlogi za legalizacijo objekta morala predložiti potrebna soglasja lastnikov sosednje nepremičnine za manjši odmik od predpisanega, in sicer 4 m odmika.

4. Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu zaradi vseh pritožbenih razlogov, in sicer nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navajata, da je tožena stranka pri odločanju kršila tudi ustavno pravico pritožnikov do enakosti pred zakonom, pravico enakega varstva ter ustavno pravico do zasebne lastnine. Navajata, da iz predmetnega upravnega spisa izhaja, da je bilo Gradbeno dovoljenje za nadzidavo št. 351 -188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 izdano brez da bi isti upravni organ zahteval predložitev soglasij sosedov k nameravani gradnji nadzidave, teh soglasij v predmetnem upravnem spisu tudi ni. To pa pomeni, da je isti upravni organ pravilo štel, da takrat nameravana gradnja nadzidava obstoječega objekta ni takšna gradnja, ki bi v smislu predpisov, ki so veljali v času gradnje oz. po prostorskem aktu in ZGO-1, morala imeti soglasje sosedov k nameravani gradnji kot pogoj za dovolitev nadzidave obstoječega objekta. Izpodbijana odločba vsebuje neresnično navedbo, da Gradbeno dovoljenje št. 351 -188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 temelji na soglasju lastnikov parcele št. ..., k.o. Izola k nameravani gradnji glede na veljavni prostorski akt – PUP. Izpodbijana odločba je nepravilna in nezakonita, saj se ne opira na dejansko in pravno podlago konkretne upravne zadeve in pripadajočo spisovno listinsko dokumentacijo, kot to zahteva Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni organ prve stopnje zmotno enači soglasje sosedov k nameravani gradnji s soglasjem za poseganje v nepremičnino zaradi izvedbe podpornih gradbenih del, zaradi česar je izpodbijana odločba v nasprotju z 1. alinejo četrtega odstavka 116. člena GZ. Tožeča stranka je namreč prejela soglasje sosedov, ki se nanaša zgolj na postavitev fasadnih odrov v času gradnje objekta in torej nimajo popolnoma nobene zveze s soglasji po šestem odstavku 10. člena PUP. Tožnika sta pridobila gradbeno dovoljenje za nadzidavo obstoječega objekta z dne 9. 12. 2011 brez, da bi isti upravni organ prve stopnje od njiju zahteval soglasje sosedov in to v času veljavnosti ZGO-1 in istega PUP. Po mnenju tožnikov omenjena predpisa tega soglasja za predmetno nadzidavo ne zahtevata. Menita, da je izpodbijana odločba prav tako sama s seboj v nasprotju do te mere, da je ni mogoče preizkusiti v upravno odločilnih dejstvih. Namreč svojo odločitev o neizpolnjevanju pogojev po 1. alinei četrtega odstavka 116. člena GZ po eni strani povsem brez dejanske podlage utemeljuje z dejstvom, da naj bi gradbeno dovoljenje z dne 9. 12. 2011 v nasprotju z navedbami tožnikov temeljilo na soglasju lastnikov parc. št. ... k.o. Izola, vendar soglasje sosedov k nameravani gradnji nadzidave v predmetnem upravnem spisu ni in tudi upravni organ ob izdaji gradbenega dovoljenja za nadzidavo z dne 9. 12. 2011 tudi teh ni zahteval. Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da upravni organ predmetno legalizacije zmotno šteje za takšno gradnjo, za katero bi bilo potrebno soglasje sosedov k nameravani gradnji in posledično zmotno zaključuje, da predmet legalizacije ni v skladu s šestim odstavkom 10. člena PUP. Izpodbijana odločitev upravnega organa je napačna, saj citirano določbo četrtega odstavka 116. člena GZ napačno uporabi oz. nepravilno aplicira na ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka pojem novogradnja napačno interpretira in gradnjo novega objekta, na podlagi česar nadzidavo v postopku legalizacije napačno pojmuje kot gradnjo, ki naj bi zahtevala soglasje sosedov k nameravani gradnji po prostorskem aktu in po ZGO-1. Izpodbijana odločba je tudi sama s seboj v nasprotju, namreč v izreku izpodbijane odločbe je zavrnjen zahtevek za izdajo odločbe o legalizaciji neskladnega objekta enostanovanjske stavbe v skladu s 114. členom GZ, medtem ko obrazložitev iste odločbe neskladen objekt enkrat obravnava zgolj kot nadzidavo obravnavane stavbe, drugič pa kot enostanovanjsko stavbo po 114. členu GZ. Ob tem ni spregledati, da sta tožnika zahtevo za legalizacijo vložila z izpolnitvijo tipskega obrazca (zahteva za legalizacijo objekta 114. člen GZ), objavljenega na spletni strani Upravne enote Izola, na podlagi katerega in priložene dokumentacije je prvostopenjskemu organu lahko popolnoma jasno, da je predmet legalizacije neskladna nadzidava glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje z dne 9. 12. 2011. Izpodbijana odločba temelji pa tudi na nepravilni uporabi prostorskega akta in ZGO-1. Izpodbijana odločba z logiko, da zaradi neskladne nadzidave glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje z dne 9. 11. 2011 celotna stavba potrebuje legalizacijo, dejansko posega že v pridobljene pravice tožniku kot ustavno kategorijo z nadzidavo, za katero sta tožnika pridobila gradbeno dovoljenje, z ničemer nista kršila obsega dovoljenih del po gradbenem dovoljenju za izgradnjo objekta z leta 1984. Gradnje ni mogoče šteti za gradnjo novega objekta v smislu ZGO-1, ampak za nadzidavo že obstoječega objekta. Tožnika predlagata, da sodišče tožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo odpravi kot nezakonito ter odloči, da se zahtevku tožnikov za legalizacijo ugodi. Podrejeno predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje z napotilom o pravilni uporabi materialnega in procesnega prava.

5. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe predložila odločbo Upravnega sodišča, opr. št. II U 311/2018 z dne 29. 3. 2021, kjer gre za isti objekt na parc. št. ... k.o. Izola in je sodišče razsodilo, da niso potrebni podpisi lastnikov sosednjih parcel, ki so oddaljeni manj kot 4 m po PUP. Dodatno kot dokaz predloži izvedeniško mnenje D. D. z dne 28. 2. 2012, da nadzidava obstoječega objekta ni novogradnja oz. novo zgrajen objekt, ki je popolnoma zgrajen na novo, ki prej ni obstajal. Prav tako predloži pozitivno mnenje Občine Izola, št. 3505-33/2019-3 z dne 23. 7. 2019. 6. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, izdane v postopku zahteve za izdajo odločbe za legalizacijo neskladnega objekta v skladu s 114. členom GZ, enostanovanjske stavbe.

9. GZ v 114. členu določa, da če je stavba do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo tega zakona (pred 17. 11. 2017) ali če je gradbeno inženirski objekt dokončan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali neskladno uporabo objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve tega zakona vloži zahteva za legalizacijo. Za postopek odločanja o zahtevi iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja, če v tem podpoglavju ni določeno drugače (drugi odstavek 114. člena GZ). Iz citirane določbe namreč izhaja, da se nanaša izključno na primer, ko je objekt grajen zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja. Gre torej za t.i. "neskladne gradnje", torej objekte, ki se gradijo ali so zgrajeni v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom GZ.

10. Postopek legalizacije določa 116. člen GZ in v četrtem odstavku se med drugim zahtevi za legalizacijo ugodi, če je objekt skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje, ki je predmet legalizacije. V času izvajanja predmetnih del je bil v veljavi ZGO-1, dela so bila dokončana pred uveljavitvijo GZ (pred 17. 11. 2017), kar med strankami ni sporno.

11. V obravnavani zadevi sta tožnika vložila zahtevo za legalizacijo neskladne nadzidave. Predmet legalizacije so odstopanja od Gradbenega dovoljenja št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011. Tožnika sta nadzidavo izvedla na obstoječem objektu, ki je bil postavljen leta 1984, nadzidava pa se je potrditvah tožnikov izvajala leta 2012, na podlagi pravnomočnega Gradbenega dovoljenja za nadzidavo št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011. Med izvedbo oz. dokončanjem gradbenih del je prišlo do spremembe v obsegu višinskih gabaritov - nadzidava glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje za 0,62 m glede na gradbeno dovoljenje, in sicer je kota venca (GD 2011) KV je + 9,58 m pri 13,63 mnv, izvedena kota venca KV je + 10,20 m pri 14,25 mnv (dvig za 0,62 m) kota slemena (GD 2011) KS je + 11,50 m pri 15,55 MNV, izvedena kota slemena KS je + 12,55 m (ni naveden podatek o absolutni višini); (dvig za 1 m) izvedena etažnost stavbe je P +2 + nebivalno podstrešje, ki večji del obsega podstrešje, manjši del ugreznjena terasa; po navedbi v projektu, na podstrešju ni zagotovljena minimalna svetla višina, 2,50 m na dveh tretjinah iste tlorisne površine, kjer je svetla površina prostora večja od 180 m, kot jo za stanovanjske prostore v stanovanjih s poševnim stropom določa 12. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.list RS, št. 1/2011; Pravilnik). Izvedena je sprememba oblike in konstrukcije strehe ter izvedba ugreznjene terase (štirikapna streha, krita s korci, naklon 18 stopinj, strešna okna, izvedena zunanja ugreznjena terasa na severni strani z dostopom s stopnišča in sprememba notranje razporeditve prostorov, načrtov arhitekture v pritličju; 1. nadstropju; 2. nadstropju in podstrešja).

12. Prvostopenjski organ je tožnika kot investitorja pozval na dopolnitev priložene projektne dokumentacije, med ostalim tudi tako, da bo izdelana z vsebino, ki jo določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008), vključno z obveznimi elaboratskimi izkazi in da morajo biti pridobljena nova soglasja in sicer: soglasja za priključitev na javno infrastrukturo, soglasje upravljavca javne površine Občine Izola (varovalni pas ulice), mnenje Zavoda B. ter soglasja solastnikov parc. št. ... k.o. Izola, zaradi odmika, ki je manjši od 4 m (šesti odstavek 10. člena PUP ''Ob mestnem stadionu“).

13. Tožnika sta svojo vlogo dopolnila, glede zahteve po pridobitvi soglasja sosedov pa sta navedla, da za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcijo v predvidenem obsegu soglasje sosedov ni potrebno, saj šesti odstavek 10. člena PUP določa, da je za gradnjo z odmikom manjšim od 4 m potrebno soglasje sosedov zgolj pri novogradnjah, ne pa tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov.

14. Tožena stranka je odločila, da prestavlja sporna legalizacija objekta (sprememba višinskih gabaritov, sprememba oblike in konstrukcije strehe) novogradnjo. Tožena stranka je utemeljila novogradnjo na določilih 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-11 na 23. točki prvega odstavka 3. člena GZ in sicer je mnenja, da predmetna gradnja predstavlja gradnjo novega objekta (novogradnja)2. Tožena stranka tako glede opredelitve objekta kot novogradnje, na osnovi GZ in ZGO-1 ni sledila izvedeniškemu mnenju cenilca in izvedenca gradbene stroke D. D. z dne 28. 2. 2018 v zvezi z obravnavo sporne legalizacije objekta na parc. ..., k.o. Izola, ki je v mnenju zapisal, da projekt za gradbeno dovoljenje, ki predvideva nadzidavo ni novogradnja.

15. Tožena stranka je tako zahtevo za legalizacijo neskladnega objekta zavrnila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa prostorski akt PUP „Ob mestnem stadionu“, ki je veljal v času začetka gradnje in je veljaven tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, in sicer ni izpolnjen pogoj iz šestega odstavka 10. člena PUP, da je za gradnjo z odmikom manjšim od 4 m potrebno soglasje sosedov. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prve alineje četrtega odstavka 116. člena GZ, zato je zahtevo za legalizacijo objekta upravni organ zavrnil. 16. Občina Izola je v zvezi z vlogo tožnikov za legalizacijo enostanovanjskega objekta na parc. št. ... k.o. Izola na podlagi 114. člena GZ, izdala mnenja št. 3505-33/2019-3 z dne 23. 7. 2019, da je dokumentacija za legalizacijo glede umeščanja in oblikovanja objekta skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta PUP „Ob mestnem stadionu“. Glede citiranega mnenja, je tožena stranka v izpodbijani odločbi zapisala, da občina ne preverja obveznosti pridobiti soglasja lastnika sosednje parcele, če je odmik pri novi gradnji manjši od 4 m. Takšno stališče ni skladno z izrekom citiranega mnenja, saj se izrek nanaša na skladnost z določbami PUP, pri čemer je razumeti vse določbe PUP.

17. Izpodbijana odločba nadalje vsebuje navedbo, da Gradbeno dovoljenje za nadzidavo št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 temelji na soglasju lastnikov parcele št. ..., k.o. Izola k nameravani gradnji glede na veljavni prostorski akt – PUP. Sodišče je vpogledalo v upravni spis, kjer je razvidno, da so podana soglasja solastnikov parc. št. ... k.o Izola, da lahko tožnika kot solastnika nepremičnine parc. št. ... k.o. Izola, z namenom sanacije fasade uporabita del nepremičnine par. št. ... k.o. Izola, za postavitev zaščitne ograje in gradbenega odra. Tudi Gradbeno dovoljenje št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 vsebuje navedena soglasja, ki se nanašajo na začasno postavitev fasadnega odra širine 1,5 m zaradi izvedbe gradbeno obrtniških del, ne pa soglasja iz šestega odstavka 10. člena PUP, kot na to pravilno opozarjata tožnika v tožbi. Iz Gradbenega dovoljenja št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011 tudi izhaja, da nameravana gradnja izpolnjuje vse s PUP „Ob mestnem stadionu“ predpisane zahteve.

18. Tožnika tudi utemeljeno opozarjata, da je v izreku izpodbijane odločbe zavrnjen zahtevek za izdajo odločbe o legalizaciji neskladnega objekta enostanovanjske stavbe v skladu s 114. členom GZ, medtem ko obrazložitev iste odločbe neskladen objekt enkrat obravnava zgolj kot nadzidavo obravnavane stavbe, drugič pa kot enostanovanjsko stavbo po 114. členu GZ. Drugostopenjski organ je zapisal, da je iz spisne dokumentacije mogoče razbrati, da se zahteva za legalizacijo objekta dejansko nanaša na objekt kot celoto, zato je organ prve stopnje vlogo tako obravnaval. Sodišče meni, da ni mogoče posegati v že pravnomočno Gradbeno dovoljenje št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011. Tožnika sta zahtevo za legalizacijo vložila na podlagi tipskega obrazca – zahteva za legalizacijo objekta (114. člen GZ) in priloženega poročila o legalizaciji. Iz navedenega izhaja, da so predmet legalizacije odstopanja od gradbenega dovoljenja št. 351-188/2010/G-11/85 z dne 9. 12. 2011, in sicer dela ki so že izvedena (sprememba višinski gabaritov – nadzidava glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje; oblika in konstrukcija strehe ter izvedba ugreznjene terase; notranja razporeditev prostorov).

19. Upravni organ mora zaradi učinkovitega pravnega varstva pravic strank v postopku v obrazložitvi odločbe subsumirati pravno – relevantno dejansko stanje pod konkretni zakonski dejanski stan. Ni dovolj, da citira zakonska določila, za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da je dejansko stanje opisano v materialno pravno bistvenih točkah. Predvsem zakaj je tožena stranka mnenja, da konkretno obravnavana gradnja predstavlja novogradnjo. Treba je ugotoviti in obrazložiti, zakaj obravnavana gradnja, pri kateri je prišlo do spremembe višinskih gabaritov – nadzidava, pomeni bistveno spremenjeni zunanji izgled stavbe (7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 oz. 3. člena GZ). Obrazložitev odločbe mora vsebovati razloge, ki se nanašajo na dejansko stanje, kot tudi na pravno podlago izreka odločbe.

20. Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.

21. Ker se zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.3 Tožena stranka bo morala odpraviti navedene kršitve in ponovno odločiti o vlogi za legalizacijo neskladnega objekta in se vsebinsko opredeliti do ugovorov tožnikov. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

22. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

23. Sodišče samo pripominja, da je tožeča stranka predložila sodbo tukajšnjega sodišča, opr. št. II U 311/2018 z dne 25. 3. 2021, s katero je bila odpravljena odločba Upravne enote Izola, št. 351-48/2018/8 z dne 26. 7. 2018 in vrnjena istemu organu v ponovni postopek. Predmet postopka je bila zahteva tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcije enostanovanjske stavbe na naslovu, na parc. št. 240, k.o. ... V kolikor upravni organ ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, zahtevo s sklepom zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo ( 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

**K točki II izreka:**

24. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

25. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta; gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (7. in 7.1.). 2 Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava. 3 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.