- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cpg 1037/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CPG.1037.99 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se pritožba dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 30.11.1998 zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na ugovor dolžnika razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/00475 z dne 30.11.1998 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je njegov predlog za izvršbo utemeljen glede na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in da naj sodišče dolžniku izstavi sklep o izvršbi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 53. čl. ZIZ. Navedeni člen v drugem odstavku nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.
Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v svojem ugovoru navaja, da bo izterjevani znesek poravnal v najkrajšem možnem času, s čimer smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve. Dolžnik ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi izpodbijal terjatev, iz česar izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor neutemeljeno štelo za obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3.točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep, kot izhaja iz izreka odločbe.