Jedro

Premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, je po 51. členu ZZZDR, ki je veljal v relevantnem obdobju, ostalo njegova last, premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, pa je bilo njuno skupno premoženje. Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, je imela zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (drugi odstavek 12. člena ZZZDR). Po 20. členu ZZZDR nihče ni mogel skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. ZZZDR je v 64. členu uredil prenehanje zakonske zveze z razvezo zakonske zveze. Odločitev o razvezi je bila pridržana sodišču. Ker zakonska zveza med tožencem in njegovo tedanjo ženo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe v aprilu 2008 še ni bila razvezana, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da ni verjetno izkazano, da bi bile nepremičnine, ki so bile predmet prenosa, skupno premoženje pravdnih strank. Za obstoj zakonskega zadržka ni odločilno, ali je tedaj še obstajala življenjska skupnost med tožencem in njegovo ženo. Ključno je, da zakonska zveza še ni bila razvezana.

Niti iz navedbe o vrsti vlaganj niti iz primerjave med njihovo vrednostjo in vrednostjo nepremičnin ne izhaja verjetnost, da bi bila z vlaganji spremenjena identiteta nepremičnin, to – in ne pravna podlaga zahtevka – pa je po stališčih sodne prakse, na katera se sklicuje pritožnica, odločilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru zoper sklep o začasni odredbi I P 92/2022 z dne 6. 7. 2022 in ga v I. in II. točki razveljavilo in zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe v delu, v katerem je predlagala zavarovanje s prepovedjo odtujitve in obremenitve parcel (vse) 0000 90/8, 88/3, 96/3, 1703/6, 1703/4, 1703/5, 88/8, 88/5 in 88/9 in zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o začasni odredbi ohrani v veljavi, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zmotno je stališče, da je obstoj zakonske zveze ovira za sklenitev nove zakonske zveze ter za nastanek pravno priznane zunajzakonske skupnosti in skupnega premoženja. Iz sodne prakse izhaja, da je skupno premoženje tisto, ki je pridobljeno z delom v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. Če zakonska zveza obstaja le formalno, premoženjska skupnost med njima ne obstaja. Ob nakupu parcel (vseh) 0000 90/8, 88/3 in 96/3 toženec ni več živel skupaj s tedanjo ženo in z njo ni več ustvarjal skupnega premoženja. To potrjujejo sporazum o razdružitvi skupnega premoženja, izjava prodajalke in navedbe v postopku razveze zakonske zveze. Ob upoštevanju 53. člena Ustave, po katerem je urejanje pravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti prepuščeno zakonu, je vprašanje dejanskega prenehanja zakonske zveze zlasti na premoženjskopravnem področju treba presojati z večjo mero zadržanosti in v skladu z načelom restriktivnosti. Sodišče bi zato moralo upoštevati, da so bile nepremičnine kupljene s skupnim premoženjem pravdnih strank in začasno odredbo ohraniti v veljavi. V nasprotnem primeru bo tožnica zaradi toženčevih ravnanj (predznamba lastninske pravice glede parcel s stanovanjsko hišo, prepis čolna na sina, zamenjava ključev) hudo premoženjsko oškodovana. Sama ni imela dostopa do listin v zvezi z razvezo toženčeve zakonske zveze in nima več dostopa do listin o vlaganjih, zaposlitvi, plačah ipd. Že iz predloženih dokazov pa izhaja, da sta pravdni stranki skupaj kupili nepremičnine, skupaj vlagali vanje in skupaj odplačevali kredit. Glede na to, da je toženec zadnje dejstvo priznal, sta pravdni stranki najkasneje od decembra 2009 ustvarjali skupno premoženje in je zato drugačen zaključek v izpodbijanem sklepu napačen. Glede na veljavno sodno prakso ima spor o obsegu skupnega premoženja vselej stvarnopravno podlago. Po ustaljeni sodni praksi se z vlaganji spremeni identiteta nepremičnine, vložek posebnega premoženja pa se (lahko) odrazi v višjem deležu na skupnem premoženju (odločbi VS RS II Ips 905/2008, II Ips 152/2011).

V skupno premoženje pa sodi tudi premoženje, pridobljeno po razvezi iz skupnih sredstev (odločba VS RS II Ips 1169/2008). Iz navedb v odgovoru na ugovor izhaja, da so bila sredstva za nakup nepremičnin, pridobljenih po prenehanju zunajzakonske skupnosti, skupna. O teh navedbah in v zvezi z njimi predlaganih dokazih se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izreklo.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da nepremičnine 0000 90/8, 88/3, 96/3, 1703/6, 1703/4, 1703/5, 88/8, 88/5 in 88/9 sodijo v skupno premoženje in da sta deleža pravdnih strank enaka. Za zavarovanje terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh (in še nekaterih drugih) nepremičnin in zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.1 Po toženčevem ugovoru je sodišče prve stopnje izdano začasno odredbo razveljavilo in predlog zavrnilo. Odločitev o neizkazani verjetnosti terjatve temelji na ugotovitvah, (1) da so bile prve tri nepremičnine pridobljene pred razvezo zakonske zveze med tožencem in njegovo tedanjo ženo in (2) da so bile ostale nepremičnine pridobljene po razpadu življenjske skupnosti med pravdnima strankama v oktobru 2020, tožnica pa ni navedla okoliščin v zvezi z virom kupnine.

6. Ena od predpostavk za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazan obstoj terjatve, katere izvršitev naj se zavaruje s predlagano začasno odredbo (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

7. Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča v izpodbijanem sklepu, da v trenutku sklenitve kupoprodajne pogodbe glede dela nepremičnin, ki naj bi sodile v skupno premoženje, ni verjetno izkazan obstoj zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama.

8. Premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, je po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki je veljal v relevantnem obdobju, ostalo njegova last, premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, pa je bilo njuno skupno premoženje. Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, je imela zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (drugi odstavek 12. člena ZZZDR). Po 20. členu ZZZDR nihče ni mogel skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha (64. člen) ali ni razveljavljena. ZZZDR je v 64. členu uredil prenehanje zakonske zveze z razvezo zakonske zveze.2 Odločitev o razvezi je bila pridržana sodišču. 9. Ker zakonska zveza med tožencem in njegovo tedanjo ženo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe v aprilu 2008 še ni bila razvezana, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da ni verjetno izkazano, da bi bile nepremičnine, ki so bile predmet prenosa, skupno premoženje pravdnih strank. Za obstoj zakonskega zadržka ni odločilno, ali je tedaj še obstajala življenjska skupnost med tožencem in njegovo ženo. Ključno je, da zakonska zveza še ni bila razvezana.

10. Drugačnega sklepanja ne utemeljuje niti pritožbeno sklicevanje na vlaganja v nepremičnine, pridobljene na podlagi kupoprodajne pogodbe iz aprila 2008. Niti iz navedbe o vrsti vlaganj niti iz primerjave med njihovo vrednostjo in vrednostjo nepremičnin ne izhaja verjetnost, da bi bila z vlaganji spremenjena identiteta nepremičnin, to – in ne pravna podlaga zahtevka – pa je po stališčih sodne prakse, na katera se sklicuje pritožnica, odločilno.3 4

11. Neutemeljen je tudi očitek o preskopih razlogih v sklepu o verjetni izkazanosti terjatve glede nepremičnin, pridobljenih po prenehanju zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama. V sklepu je navedeno, da tožnica ni podala navedb o okoliščinah nakupa teh nepremičnin – ne o viru kupnine, ne o času nakupa, ne o čem drugem, toženec pa je izkazal, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena v februarju 2021. 12. Tožnica je v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da so bile vse sporne nepremičnine pridobljene v letu 2008. Šele v odgovoru na toženčev ugovor je podala navedbe o svojih prispevkih v življenjski skupnosti s tožencem. Četudi se upoštevajo, so presplošne, da bi verjetno izkazovale, da so bile nepremičnine, kupljene nekaj mesecev po prenehanju življenjske skupnosti pravdnih strank, pridobljene s sredstvi iz njunega skupnega premoženja.

13. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 365. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako zahtevek kot predlog za izdajo začasne odredbe se nanašata še na nekaj drugih stvari, kar pa za odločitev o pritožbi ni pomembno. 2 Enaka je ureditev v Družinskem zakoniku. 3 Glej npr. sodbo VS RS II Ips 152/2011 z dne 13. 3. 2014: "Sodna praksa je poenotila materialno pravno podlago po ODZ in ZTLR v zvezi s pridobitvijo solastniškega deleža z vlaganji v tujo nepremičnino, če je nastala nova stvar. V skladu z ZTLR in ODZ so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, tudi če ne gre za premoženjska razmerja med zakonci, stvarnopravne posledice le, če so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari. Če vlaganja ne zadostijo opisanim kriterijem, je večinsko stališče sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca." Podobno tudi sodba II Ips 905/2008 z dne 22. 10. 2009. 4 Poleg tega je bilo navedeno stališče z odločbo VS RS II Ips 40/2022 z dne 5. 10. 2022 preseženo. Glej 18. točko obrazložitve: "S tem ko je toženec z denarjem, ki je bilo njegovo posebno premoženje, kupil sporno parcelo, je prišlo do menjave pravice – mesto denarnih sredstev v toženčevi premoženjski masi je prevzela lastninska pravica na nepremičnini. S skupnimi vlaganji, ki so sledila nakupu, sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje oziroma terjatev skupnega premoženja do posebnega premoženja. Kdaj taka dejanja povzročijo stvarnopravno posledico in kdaj zakonec z vlaganji pridobi le verzijski zahtevek, pa določa 48. člen SPZ – posledice na stvarnopravnem področju … lahko z vlaganji nastanejo le (še) na pravnoposlovni podlagi."