Jedro

Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v 212. členu in v naslednjih členih, do 234. člena OZ, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ureja ZNVP Ur.l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

Upnik je predlagal izvršbo zaradi izterjave denarne terja tve. V izvršilnem predlogu je predlagal, naj sodišče dovoli izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev in z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari.

Okrajno sodišče v Novi Gorici je v sklepu pod opr. št. I 260/2001-2 dne 20.4.2001 ugotovilo, da po 35. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) ni pristojno za izvršbo na tožnikove nematerializirane vrednostne papirje, zato je zadevo s sklepom odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ker je na njegovem območju centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je pri KDD Centralni klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana ugotovilo, da dolžnik ni vknjižen kot lastnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, je pod opr. št... dne 27.09.2001 sklenilo, da ni pristojno za odločanje in zadevo spet odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici. Sledil je predlog Okrajnega sodišča v Novi Gorici, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o krajevni pristojnosti.

Zakon o izvršbi in zavarovanju ne pozna splošne krajevne pristojnosti, temveč je krajevna pristojnost sodišča določena glede na predmet izvršbe in glede na izvršilna sredstva. Predmet izvršbe so stvari ali pravice, izjemoma pa tudi osebe, na katere se nanašajo izvršilna dejanja. V obravnavanem primeru je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, torej so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice, ki se vnovčijo, tako da se upnik lahko poplača iz izkupička.

Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna tudi od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v 212. členu in v naslednjih členih, do 234. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur.l. RS, št. 83/01), pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev pa ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP, Ur.l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Če bi ta zakon predvidel izključno krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani, bi bilo to odločilno, toda ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.

Pojasniti je namreč, da ZIZ ne določa več posebne krajevne pristojnosti za vpis pravic v javno knjigo (prejšnji Zakon o izvršilnem postopku - ZIP je v 19. poglavju določal poseben postopek in je v 234. členu predvidel posebno krajevno pristojnost za vpis pravic v javno knjigo), zato te izključne krajevne pristojnosti v ZIZ ni več najti, ZNVP pa ne vsebuje izrecne specialne določbe o pristojnosti sodišča po sedežu registra, kot jo vsebuje npr. Pomorski zakonik (PZ, Ur.l. RS, št. 26/2001), ki v tretjem odstavku 838. člena izrecno določa, da o predlogu za izvršbo in zavarovanje na ladji in za samo izvršbo oziroma zavarovanje odloča stvarno pristojno sodišče v Kopru.

Glede na vse navedeno je po 100. členu ZIZ za odločitev o upnikovem predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, ker dolžnik stanuje na njegovem območju.