Jedro

Dopolnjevanje sklepa o izvršbi je dopustno le na predlog upnika, pri čemer je upnik omejen s prekluzivnim rokom (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje pa samo po uradni dolžnosti v okviru ugovornega postopka ni pooblaščeno opraviti dopolnitve.

Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova.

Zakonodajalec sicer ni posebej uredil primera, ko se obveznost v tuji valuti poplača iz dolžnikovih sredstev v domači valuti. Iz same logike stvari, s sklepanjem po podobnem in upoštevaje namen takšne izvršbe, zapolnimo navedeno pravno praznino tako, da organizacija za plačilni promet v takem primeru opravi preračun po svojem prodajnem tečaju za ustrezno tujo valuto na dan plačila. Po pojasnjenem je iz dolžnikovih denarnih sredstev v domači valuti mogoče opraviti izvršbo za obveznost v tuji valuti le na način, da se opravi prisilna pretvorba, ki dejansko pomeni prisilni nakup ustrezne tuje valute pri organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, v I., II. in IV. točki izreka se sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v III. točki izreka sklep potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi dopolnilo glede opredelitve glavnice 83.354,30 HRK v EUR protivrednosti na dan plačila in glede opredelitve zamudnih obresti (I. točka izreka), v ostalem ugovor zavrnilo (II. točka izreka), predlog dolžnice za odlog in prekinitev izvršbe zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da dolžnica sama krije svoje ugovorne stroške (IV. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi meni, da odločitve o ugovoru pravzaprav ni, saj je sodišče prve stopnje dejansko ponovno odločilo o dovolitvi izvršbe in ugovoru v resnici niti delno ni ugodilo. Meni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, iz katerega izhaja, da je ugovor v celoti zavrnilo. Sodišče prve stopnje ni pravilno opravilo preizkusa skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom. Upnik je zahteval glavnico in stroške v EUR na dan pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova, kar ni skladno z izvršilnim naslovom, ki je v tuji valuti (HRK). Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da sedaj dopolni sklep o izvršbi z vezanostjo glavnice na tečajnico Banke Slovenije. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo prekoračilo podan predlog za izvršbo. Opozarja na pomen vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov. Izvršilni naslov ni izvršljiv glede zamudnih obresti, saj slovensko pravo ne pozna zakonske zatezne kamate. Izterjava zakonskih zamudnih obresti, kot ta izhaja iz sklepa o izvršbi, ni skladna z izvršilnim naslovom in podanim predlogom za izvršbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni podal odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu očitku, da ima izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na ugovor dolžnice (I. in II. točka izreka) takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Tudi v izvršilnem postopku je za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu Ustave, uveljavljeno jamstvo izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.1 Iz besedila izreka izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o ugovoru dolžnice (zapisalo je, da je ugovoru delno ugodilo), a je ta odločitev le navidezna, saj je v nadaljevanju besedila izreka opredeljena vsebina kot pri dopolnitvenem sklepu (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)2 in ne kot pri odločitvi o ugovoru.3 Pri tem iz obrazložitve izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice v celoti zavrnilo, iz izreka pa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor le delno zavrnilo.

6. Navedene pomanjkljivosti že same zase vzbujajo dvom, o čem je sodišče prve stopnje pravzaprav odločalo in s kakšno vsebino. Ker opisana nejasnost pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, sklep v delu, ki se nanaša na ugovor s pripadajočo stroškovno odločitvijo (I., II. in IV. točka izreka) razveljavilo in v tem obsegu sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odločiti o ugovoru na način, da bo presojalo pravilnost in zakonitost izdanega sklepa o izvršbi. Dopolnjevanje sklepa o izvršbi je dopustno le na predlog upnika, pri čemer je upnik omejen s prekluzivnim rokom (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje pa samo po uradni dolžnosti v okviru ugovornega postopka ni pooblaščeno opraviti dopolnitve.

8. Dolžnica v pritožbi ni podala konkretizirane graje odločitve o zavrnitvi predloga za odlog in prekinitev izvršbe (III. točka izreka), zato je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ni pokazal kršitev. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo v ostalem zavrnilo in v III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da sicer nima pomislekov o dovolitvi izvršbe za denarno terjatev, ki je opredeljena v tuji valuti (kot taka je tudi opredeljena v sklepu o izvršbi z dne 22. 11. 2016).4 Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano tako glede glavnice, kot tudi opredelitve zamudnih obresti (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Tak upnikov predlog mora izvršilno sodišče zavrniti.

10. Iz 139. člena ZIZ izhaja, da je dopustna ne samo dovolitev, ampak tudi oprava izvršbe v tuji valuti. V drugem odstavku 139. člena ZIZ je urejen primer, ko valutna pretvorba niti ni potrebna, saj se izvršba za obveznost v tuji valuti opravi neposredno iz dolžnikovih sredstev v tuji valuti, če ta obstajajo. V prvem odstavku 139. člena ZIZ je za primer posega na denarna sredstva v tuji valuti za namen poplačila obveznosti v domači valuti predpisano, da preračuna organizacija za plačilni promet tujo valuto, ki je na dolžnikovem računu, v eure po svojem nakupnem tečaju na dan plačila.

11. Zakonodajalec sicer ni posebej uredil primera, ko se obveznost v tuji valuti poplača iz dolžnikovih sredstev v domači valuti. Iz same logike stvari, s sklepanjem po podobnem in upoštevaje namen takšne izvršbe, zapolnimo navedeno pravno praznino tako, da organizacija za plačilni promet v takem primeru opravi preračun po svojem prodajnem tečaju za ustrezno tujo valuto na dan plačila. Po pojasnjenem je iz dolžnikovih denarnih sredstev v domači valuti mogoče opraviti izvršbo za obveznost v tuji valuti le na način, da se opravi prisilna pretvorba, ki dejansko pomeni prisilni nakup ustrezne tuje valute pri organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun. Upnik po pojasnjenem ob poplačilu prejme na svoj račun tujo valuto.

12. Po pojasnjenem v dovolitveni fazi sodišču prve stopnje v sklepu o izvršbi niti ni treba posebej zapisati, da se bo opravila pretvorba valut, saj njena nujnost izhaja že iz same opredelitve obveznosti v tuji valuti.5 Brez pretvorbe poseči na denarna sredstva v domači valuti pač ni mogoče. Ustrezna pretvorba valut se bo opravila kot del konkretnega izvršilnega dejanja (faza oprave izvršbe), ki ga mora organizacija za plačilni promet izvesti, če želi pravilno izvršiti sklep o izvršbi za obveznost, ki je opredeljena v tuji valuti. Pravilnost in zakonitost pretvorbe valut po pojasnjenem zadeva opravo konkretne izvršbe, zato se v ugovornem postopku, ki se nanaša na dovolitveno fazo, ne preverja, ampak šele v okviru presoje morebitne zahteve za odpravo nepravilnosti izvršbe (52. člen ZIZ).

13. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je primerna za izvršbo opredelitev zamudnih obresti od glavnice v tuji valuti na opisen način tako, da je višina obresti določena v predpisu (v obravnavani zadevi "zakonske zatezne kamate" za HRK).6 Enako kot velja za zapis zakonskih zamudnih obresti od glavnice v domači valuti, se tudi za zakonske zamudne obresti od glavnice v tuji valuti opravi izvršba tako, da se šele v fazi oprave izvršbe konkretizira višina obrestne mere za posamezno obdobje in opravi obračun, le da z uporabo tujega prava (predpisa o zamudnih obresti),7 za katerega velja enako kot za domače pravo, da ga pozna sodišče po uradni dolžnosti. Ta dolžnost velja tudi za vse, ki opravljajo izvršilna dejanja, tako tudi za organizacijo za plačilni promet. 14. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. Obširneje pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. 2 Sodišče prve stopnje je v izrek izrecno zapisalo, da dopolnjuje sklep o izvršbi, kar je v nadaljevanju tudi po vsebini storilo glede opisa glavnice in obresti. 3 Dopustna odločitev o ugovoru kot pravnem sredstvu, ki se mu (delno) ugodi je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je ugovor uspešen. 4 Primerjaj VSL sklep I Ip 1366/2015 z dne 30. 9. 2015. 5 V obravnavani zadevi iz sklepa o izvršbi zapis o pretvorbi valut ne izhaja. Če sodišče zapiše, da se bo pretvorba valut opravila po določenem menjalnem tečaju na dan plačila, pa tudi ni narobe, saj se s tem krepi jasnost izreka. 6 Sodišče druge stopnje meni, da zapis glavnice v tuji valuti za zamudne obresti, ki so kot stranska terjatev vezane na tako glavnico, skupaj z opredelitvijo, da gre za zakonske zamudne obresti, že implicira uporabo tujega prava, ki velja za državo tuje valute. V takem primeru je lahko konkretizacija obrestne mere zamudnih obresti za posamezno obdobje v sklepu o izvršbi v pomoč, pri čemer mora biti zaradi morebitne bodoče spremembe višine obrestne mere za obdobje po izdaji sklepa o izvršbi opredelitev nujno opisna. 7 V obravnavani zadevi hrvaško pravo določa višino zakonskih zamudnih obresti v Uredbi o visini stope zatezne kamate, od 1. 1. 2008 pa v 29. členu Zakona o obveznim odnosima, pri čemer se ta spreminja polletno, upoštevaje podatke Hrvaške narodne banke.