Jedro

Dolžnik bi svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril. Obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila.

Izrek

Pritožba zoper prvi stavek I. točke izreka in drugi stavek II. točke izreka se zavrže. V preostalem delu se pritožbi delno ugodi in sklep v drugem stavku I. točke izreka glede izterjave nadomestila preživnine nad 2.985,12 EUR in prvem stavku II. točke izreka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v nerazveljavljenem delu drugega stavka I. točke izreka, to je glede izterjave 2.985,12 EUR, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi delno ugodilo in ga razveljavilo za zakonske zamudne obresti od posameznega zneska nadomestila preživnine in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (1. stavek I. točke izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (2. stavek I. točke izreka). Sklenilo je še, da mora dolžnik upniku povrniti stroške v višini 1,30 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. stavek II. točke izreka), višji stroškovni zahtevek upnika pa zavrnilo (2. stavek II. točke izreka).

2. Sklep v celoti s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik. Navaja, da je ugovor temeljil na dejstvu, da je dolžnik preživnino za vse otroke v izterjevanem obdobju od 1. 1. 2017 do 28. 2. 2018 v celoti plačal že zakoniti zastopnici otrok, ki je to dejstvo Skladu zamolčala. V potrditev je predložil tudi potrdila oziroma predlagal izvedbo dokaznega postopka, v okviru katerega bi se te okoliščine lahko presojale. Navaja, da se o tem sodišče prve stopnje ni izreklo, zaradi česar ostaja dejansko stanje nepojasnjeno. Dolžnik je ugovarjal, da bi moral upnik zaradi neupravičeno izplačanih nadomestil preživnine na podlagi 29. člena ZJSRS zahtevati povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev od zakonite zastopnice otrok, ki jo je ta prejemala v nasprotju z določbo 21.b člena ZJSRS in ne od dolžnika. Ne strinja se, da bi dolžnik obveznost z učinkom prenehanja terjatve preživninskim upravičencem lahko izpolnil le do trenutka, ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj in da preživninska obveznost preneha le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril. Meni, da glede na določbo 29. člena ZJSRS navedeno ne vzdrži in je tudi nesprejemljivo, da se dopušča dvojno prejemanje preživninskih zneskov v korist zakonite zastopnice otrok. Navaja, da se do teh okoliščin sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pa tudi ne do ugovora dolžnika, da je upnik že iz predhodnega izvršilnga postopka vedel, da dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnjuje. Trdi tudi, da ni jasna podlaga za zaključek sodišča,da je dolžnik obvestila upnika prejel. Zaključki o tem so pavšalni, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, to bi se moralo preveriti z izvajanjem dokazov.

3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba delno ni dovoljena, sicer pa je delno utemeljena.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Tega ima za vložitev pritožbe le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. V prvem stavku I. točke izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika (delno) ugodilo, v drugem stavku II. točke izreka pa v presežku stroškovni zahtevek upnika zavrnilo, kar oboje je dolžniku v korist in zanj ne predstavlja neugodne odločitve. To pa pomeni, da v tem delu ni podan dolžnikov pravni interes za pritožbo in ta ni dovoljena. Zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena, 352. členom in 366. členom ZPP, vse v zvezi z določbo 15. člena ZIZ zavrglo.

6. V preostalem delu je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

7. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 113/2007 z dne 6. 6. 2008, s katero je bilo dolžniku naloženo plačilo preživnine za A. A., B. B. in C. C. v višini 105 EUR mesečno za vsakega od njih, v zvezi z odločbo Javnega, jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije št. PS 00020/2014 z dne 16.1.2014 (v nadaljevanju Odločba), s katero je navedenim otrokom priznal nadomestilo preživnine, in sicer A. A. v znesku 94,19 EUR, ostalima otrokoma pa v znesku 79,70 EUR, skupaj 253,59 EUR, od 1. 4. 2014 dalje.

8. S predlogom za izvršbo, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi v celoti sledilo, je zahteval plačilo izplačanih nadomestil preživnine za čas od 1. 1. 2017 do 28. 2. 2018, v skupnem znesku 3.376,30 EUR s pripadki, in sicer za B. B. in C. C. za ves ta čas, za A. A. pa vključno do avgusta 2017. Izterjuje valorizirane zneske nadomestil, ki jih v postopku izkazuje z obvestili o povišanju nadomestila preživnine.

9. V skladu z 28. členom Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, v nadaljevanju ZJSRS, preide terjatev otroka proti preživninskemu zavezancu (to je v konkretnem primeru dolžnik) do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na Sklad (to je upnika v tem postopku) z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija) in Sklad vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine. Sklad je dolžnika obvestil o Odločbi in o prvem izplačilu nadomestila preživnine (obvestilo z dne 14. 2. 2014). To med strankama ni sporno.

10. Dolžnik je v ugovoru terjatvi upnika v celoti nasprotoval s trdivami in dokazi, da je preživnino za vse otroke v spornem obdobju plačal zakoniti zastopnici, zaradi česar meni, da bi moral upnik izplačana nadomestila izterjati od nje.

11. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje dolžniku pravilno odgovorilo, da bi dolžnik svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril (oziroma izkoristil, 280. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Tega pa dolžnik ni trdil. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni zatrjeval pravilne izpolnitve upnikove terjatve, zaradi katere bi njegova obveznost do upnika prenehala, temveč je zatrjeval le nepravilno izpolnitev, je tako pravilen. S tem pa se je sodišče prve stopnje tudi v celoti opredelilo tako do trditev dolžnika glede izpolnitve obveznosti zakoniti zastopnici preživninskih upravičencev kot tudi do možnosti Sklada, da izplačana nadomestila kot neupravičeno prejeta na podalgi določbe 29. člena ZJSRS izterja od upnice.

12. V izvršilnem postopku izvršilno sodišče veže načelo formalne legalitete, v skladu s katerim je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in terjatev, kot jo ta izkazuje. V presojo njegove pravilnosti in zakonitosti se ne sme spuščati. Sodišče prve stopnje je dolžniku odgovorilo, da je upnik s predložitvijo Odločbe, za katero ni sporno, da jo je dolžnik prejel, otrokom priznal nadomestilo preživnine, dolžnika pa o prehodu terjatve nanj ter opravljenem prvem izplačilu tudi obvestil. S tem je dolžnika obvestil o prehodu terjatve nanj do višine priznanega nadomestila. Trditve dolžnika o plačevanju preživnine neposredno preživninskim upravičencem ob tem, ko je bil nesporno obveščen, da je do izplačanega nadomestila preživnine na podlagi zakonske subrogacije upravičen Sklad, kot tudi trditve o možnosti Sklada, da neupravičeno prejeta izplačila nadomestil preživnin izterja od zakonite zastopnice, ki je preživnino dobila plačano dvakrat, pri čemer že iz trditev dolžnika izhaja, da se Sklad te možnosti v zvezi z izterjevano obveznostjo ni poslužil, na obstoj terjatve upnika do dolžnika zato ne vplivajo. Ukrepanje upnika v okviru pooblastil, danih v ZJSRS, torej tudi v okviru določbe 29. člena ZJSRS, po kateri sicer Sklad ima pravico zahtevati vrnitev izplačanih sredstev, ni predmet presoje v izvršilnem postopku. Vse dokler ima upnik izvršilni naslov za izterjavo svoje terjatve, mu tega v izvršilnem postopku ni mogoče odreči. 13. Izvršilni naslov za izterjavo upnikove terjatve iz naslova izplačanih nadomestil preživnine je v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ, sodna odločba o določitvi preživninske obveznosti dolžnika, odločba o priznanju pravice do nadomestila preživnine in obvestilo o vstopu Sklada v terjatev iz naslova preživnine (obvestilo o prehodu terjatev otroka do preživninskega zavezanca na sklad - prvi in četrti odstavek 28. člena ZJSRS), za zneske kasnejših uskladitev preživnine pa tudi obvestilo Sklada o uskladitvi nadomestila preživnine in novem znesku nadomestila preživnine. To obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila. V zvezi s tem je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz predloženih obvestil sklada izhaja, da ta vsebujejo žig z datumom, ko so bila poslana dolžniku na naslov dolžnika. Ne vsebuje pa izpodbijana odločitev nobene dokazne ocene sodišča prve stopnje v zvezi s tem dejstvom. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da sodišče v izvršbi zaradi izterjave preživnine upošteva obvestilo kot del izvršilnega naslova, ne glede na to, ali je izkazana vročitev preživninskemu zavezancu, pa po pojasnjenem ni pravilno oziroma zadostno. Samo obvestilo sicer (v povezavi s sodbo in Odločbo) predstavlja dokaz in je izvršilni naslov za obstoj terjatve upnika tudi za zvišani (valorizirani) znesek. A v presežnem delu dolžnik do prejema obvestila, in s tem seznanjenja s prehodom višjega dela terjatve na Sklad, v na novo prenesenem delu obveznost iz naslova preživnine lahko veljavno izpolni preživninskim upravičencem, kar je dolžnik v ugovornem postopku tudi zatrjeval. Za to, da je obveznost iz naslova plačila preživnine dolžnik tudi za zvišani del nadomestila dolžan pravilno izpolniti Skladu, mora biti o (zvišanem) prehodu terjatve nanj obveščen. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da to ni pomembno, pa sodišče prve stopnje odločilnih dejstev s tem v zvezi v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo. V tem delu zato pritožba utemeljeno uveljavlja, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

14. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, kolikor je to zavrnilo ugovor dolžnika tudi v delu glede izterjave nadomestila preživnine nad zneskom, priznanim z Odločbo, ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem naj se to opredeli do trditev (in dokazov) dolžnika, da obvestil sklada o zvišanju nadomestila preživnine ni prejel in da zaradi tega v presežku, to je nad zneskom iz Odločbe, upniku nadomestila preživnine ni dolžan plačati, ker je to obveznost pravilno izpolnil že preživninskim upravičencem.

15. Glede izterjave terjatve iz naslova nadomestila preživnine, izplačane za čas od 1. 1. 2017 do 28. 2. 2018 na podlagi Odločbe, to je za B. B. in C. C. za ves ta čas v znesku 2 x 79,70 EUR x 14 (mesečnih nadomestil), kar znaša 2.231,60 EUR in za A. A. v znesku 94,19 EUR za 8 mesečnih nadomestil za januar do avgust 2018, skupaj 753,52 EUR, vse skupaj 2.985,12 EUR, ki jo je upnik izkazal že s sodbo in Odločbo ter obvestilom dolžniku z dne 14. 2. 2014, pa je odločitev o ugovoru dolžnika pravilna. V tem delu dolžnik pravno relevantih dejstev ni uveljavljal, saj je uveljavljal le nepravilno izpolnitev, zaradi česar njegov ugovor v tem delu ni bil utemeljen. Pritožbo dolžnika je zato v tem delu, skupaj za 2.985,12 EUR izplačanih nadomestil, kot neutemeljeno višje sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Zaradi delne razveljavitve odločitve o ugovoru, je bilo treba ugoditi tudi pritožbi zoper odločitev o stroških ugovornega postopka, sprejeto v 1. stavku II. točke izreka izpodbijanega sklepa in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj to po končni odločitvi o ugovoru dolžnika ponovno odloči še o stroških, povezanih z ugovornim postopkom.