Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep Cpg 381/2015

ECLI:SI:VSKP:2016:CPG.381.2015 Gospodarski oddelek

nesklepčnost tožbe pogodbeno dogovorjeno delo trditveno in dokazno breme neprerekana dejstva
Višje sodišče v Kopru
14. januar 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Poleg tega pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni prerekala dejstva (ki ga je zatrjevala tožeča stranka), da se omenjeni dobropis nanaša na omenjeno pogodbo z dne 8.8.2011. Neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 128401/2013 z dne 13.8.2013 v celoti razveljavi in se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je glede na procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, da je dela, ki jih zatrjuje, dejansko opravila. Eno temeljnih pravil procesnega prava namreč je, da stranka negativnih dejstev ni dolžna dokazovati. Pa tudi sicer je tožeča stranka v dokaz dejstev, ki jih je zatrjevala, predlagala zaslišanje priče A.V.. Tega dokaza pa sodišče prve stopnje ni izvedlo. Prav tako je sodišče prve stopnje povsem napačno zavzelo stališče glede dobropisa tožene stranke z dne 30.10.2014. Med strankama namreč ni bilo nobenih navedb o tem, da naj bi bilo med njima sklenjenih več pogodb oziroma poslovnih razmerij. Ravno nasprotno, obe stranki sta ves čas omenjali le eno poslovno razmerje, to je pogodbo o izgradnji sončnih elektrarn iz leta 2011. V omenjenem dobropisu pa je pod rubriko naročilo navedeno, da se dobropis nanaša na izgradnjo sončnih elektrarn iz leta 2011. Dobropis po prepričanju tožeče stranke predstavlja izjavo tožene stranke o zmanjšanju obveznosti tožeče stranke. Je tudi pravna in dejanska podlaga za neupravičeno obogatitev. V postopku na prvi stopnji so ostala neprerekana dejstva tožeče stranke o tem, da je tožena stranka za prijeti znesek dne 30.10.2014 izdala dobropis. Ne gre spregledati tudi posledic dobropisa za toženo stranko, ki si je na njegovi podlagi popravila obračun DDV in zmanjšala davčno obveznost. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi navedbe in dokaze, ki jih je tožeča stranka podala v pritožbi z dne 14.10.2013 in predlogu za izdajo začasne odredbe. Tega sodišče ni storilo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti tožbe (tožeča stranka ni zatrjevala, da je dala toženi stranki dodaten rok za izvedbo del, oziroma ni zatrjevala okoliščin, da je bil rok izpolnitve bistvena sestavina pogodbe), upoštevaje ob tem, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba, da je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala (tudi z dokaznim predlogom za zaslišanje priče A.V.), da tožena stranka ni opravila nobenega pogodbeno dogovorjenega dela po pogodbi o izgradnji dveh sončnih elektrarn z dne 8.8.2011 (priloga A2), po drugi strani pa je tožena stranka trdila in dokazovala (tudi z dokaznim predlogom za zaslišanje direktorja tožene stranke P.Š.), da je elektrarne zgradila do priklopa. V tej zvezi je tožena stranka tudi trdila, da tožeča stranka fotovoltaičnih modulov ni dobavila (2. člen pogodbe), zato tožena stranka ni bila upravičena zahtevati 60% plačila glede na dogovorjeno ceno (6. člen pogodbe). Kljub temu pa je tožena stranka (skupaj s podizvajalcem E. d.o.o.) elektrarni vseeno zgradila vse do priklopa, zato tožeča stranka ni upravičena do vrnitve (vnaprejšnjega) plačila za opravljeno delo v višini 235.000,00 EUR. Iz teh razlogov bi moralo zato sodišče prve stopnje glede na procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu najprej presojati, ali je tožena stranka dokazala, da je določena dela po pogodbi (v vrednosti 235.000,00 EUR) opravila, oziroma ali je tožeča stranka dokazala, da je tožena stranka z izstavitvijo dobropisa z dne 30.10.2014 (priloga A9) priznala, da fotovoltaičnih modulov ni dobavila in se je zato zavezala (ker del ni opravila) vrniti tožeči stranki predhodno prejeti avansni znesek v višini 225.000,00 EUR. V zvezi s tem pisnim dokazom namreč pritožba upravičeno opozarja, da se dobropis nanaša na fotovoltaične module iz leta 2011, pri čemer je bila tega leta sklenjena tudi sporna pogodba, drugih pogodb pa pravdni stranki nista sklepali (tega v postopku na prvi stopnji tudi ni nihče zatrjeval). Poleg tega pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni prerekala dejstva (ki ga je zatrjevala tožeča stranka), da se omenjeni dobropis nanaša na omenjeno pogodbo z dne 8.8.2011. Neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Nenazadnje pa je tožeča stranka tudi v tej zvezi predlagala dokaz z zaslišanjem priče A.V..

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia