Jedro

Tožena stranka je gospodarska družba in pravna oseba, ki mora tudi v času dopusta zagotavljati sprejemanje poštnih pošiljk. Enako velja tudi za pooblaščenca, ki je odvetnik in se poklicno ukvarja z zastopanjem strank pred sodišči. Okoliščina, da je ogled izvedenka opravila v času sodnih počitnic, pri tem ne igra vloge.

Zaključek sodišča, da napake v obravnavanem primeru niso enake, kot so bile v predhodnih postopkih temelji na neprerekani trditvi tožeče stranke, da gre za (lokacijsko) druge napake. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati in se štejejo za priznana.

Pojem napak v solidnosti gradnje je širši od zgolj tistih napak, ki neposredno zadevajo samo stabilnost objekta. Gre za napake na vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta.

Sodišče je zahtevku ugodilo v šestih točkah od desetih (tj. šestih napakah). Vrednost odprave napak v tem primeru ni odločilni kriterij za določitev uspeha v pravdi, pač pa dejstvo, da mora tožena stranka napake odpraviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani I. in II. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka, mora pa v 15 dneh tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 712,57 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala odpravo napak pri „širitvi pokopališča in gradnji mrliške vežice ...“ (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da tožeči povrne stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže oz. zavrne in podredno, da izpodbijano sodbo spremeni in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je zahtevala odpravo napak, ki se nanašajo na solidnost gradnje in bi jih naj tožena stranka kot izvajalec zagrešila pri širitvi pokopališča in gradnji mrliške vežice ... v Občini X. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo odpravo naslednjih napak, ki so še predmet presoje na pritožbeni stopnji: - na opornem zidu pod podestom, ki se odmika od podestne konstrukcije (fotografije 4 do 9), - na opornem zidu pod podestom in mrliško vežico, ki je na več mestih razpokal in je iz razpok vidna armatura (fotografije 10 do 25), - na dilataciji pred mrliško vežico, kjer so razpoke (fotografije 26, 27 in 28), - razpokane dilatacije na stikih opornih zidov (fotografije od 29 do 32), - razpoke na zunanjem delu med stopniščem in opornim zidom (fotografije 33 do 37), - napake vidne armature, predvsem pa rja in rjavi madeži in beton, ki se lušči (fotografije 54 do 57),

6. V skladu z 662. členom Obligacijskega zakonika – OZ izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Nadalje 663. člen OZ določa, da je naročnik dolžan obvestiti o napakah izvajalca v šestih mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica naročnika nasproti izvajalcu oziroma projektantu iz odgovornosti za napake preneha v enem letu od dneva, ko je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca.

7. Med strankama sta že potekala dva postopka in sicer za prepoved unovčenja bančne garancije in vračilo zneska po unovčeni bančni garanciji. V zadevi V Pg 207/2014 je bila 17. 6. 2015 sklenjena sodna poravnava, s katero se je tožeča stranka zavezala toženi vrniti 12.000,00 EUR po unovčeni bančni garanciji (skupna vrednost bančne garancije je bila 20.000,00 EUR). S sklenitvijo sodne poravnave sta stranki tudi sklenili, da „druga do druge nimata nobenih zahtevkov več iz naslova pravde, to je vseh napak, ki so se pojavile do dneva poteka bančne garancije.“ Bančna garancija je potekla 24. 6. 2014. Že pred unovčenjem bančne garancije, od česar je tožeča stranka zadržala 8.000,00 EUR, sta se stranki dogovorili za znižanje plačila za 6.468,27 EUR. Tožba v obravnavnem primeru je bila vložena 27. 7. 2015, torej dober mesec po sklenjeni sodni poravnavi.

8. Pritožba navaja, da so zatrjevane napake že obsežene s predhodno poravnavo, saj so se pojavile pred junijem 2014, to je pred potekom bančne garancije. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bilo odločeno o zahtevku, glede katerega je že bila sklenjena sodna poravnava.

9. Med strankama je nesporno, da je tožeča stranka dne 2. 4. 2015 po pooblaščeni osebi sestavila uradni zaznamek o napakah gradnje, na podlagi katerega je tožena stranka dne 14. 4. 2015 prejela obvestilo in poziv za odpravo napak. Prav tako je nesporno, da je bančna garancija potekla 24. 6. 2014. 10. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožene stranke, da so napake v obravnavanem sporu že zajete v sodni poravnavi. Tožena stranka po zaključku sodišča ni prerekala trditev tožeče stranke, da se napake v obravnavani pravdi nanašajo na oporni zid pod pokopališčem ter ob stopnišču in ne za napake pri in pod mrliško vežico ter težavami z vlago v mrliški vežici, ki so bile predmet graje v prejšnjih postopkih. V obravnavanem primeru gre torej za druge napake, kot so bile predmet spora v zvezi z bančno garancijo.

11. Zaključek sodišča, da napake v obravnavanem primeru niso enake, kot so bile v predhodnih postopkih temelji na neprerekani trditvi tožeče stranke, da gre za (lokacijsko) druge napake. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati in se štejejo za priznana (214. člen ZPP). Pritožba ne izpodbija in ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka dejstev, ki se nanašajo na lokacijo napak, ni prerekala. Zato pritožba tudi ne more uspeti s sklicevanjem na vloge v prejšnjih postopkih, ker se dejstvo, da gre v obravnavnem primeru za druge napake šteje za priznano. Prav tako poravnava v prejšnjem postopku ne omenja, da bi bile zajete napake v solidnosti gradnje, kar bi tudi po presoji višjega sodišča sicer bilo izrecno navedeno. Višje sodišče še ugotavlja, da trditev o tem, da je tožeča stranka v prejšnjem postopku zatrjevala tudi konstrukcijske napake, tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni podala niti v odgovoru na tožbo niti v pripravljalnih vlogah.1 Zato takšna navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se na podlagi povedanega izkaže kot neutemeljen.

12. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba o kršitvi načela kontradiktornosti postopka, ker tožena stranka naj ne bi prejela vabila na ogled z izvedenko, ker naj bi bila sama in njen pooblaščenec na dopustu. Tožena stranka je gospodarska družba in pravna oseba, ki mora tudi v času dopusta zagotavljati sprejemanje poštnih pošiljk. Enako velja tudi za pooblaščenca, ki je odvetnik in se poklicno ukvarja z zastopanjem strank pred sodišči. Okoliščina, da je ogled izvedenka opravila v času sodnih počitnic, pri tem ne igra vloge. Poleg tega niti ni jasno, kaj želi pritožba s tem očitkom doseči. Niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni zahtevala ponovnega ogleda, kar bi sicer lahko storila.

13. Sodišče prve stopnje je tudi zavrnilo ugovore tožene stranke, da je tožba vložena prepozno, ker naj bi tožeča stranka zamudila šestmesečni rok za obvestilo o napakah po prvem odstavku 663. člena OZ. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožeča stranka obravnavane napake v obsegu, ki vpliva na solidnost gradnje opazila šele 2. 4. 2015, toženi stranki pa je obvestilo o tem poslala 13. 4. 2015. V tem obvestilu so obravnavane napake omenjene prvič.

14. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo pojem, kdaj je napaka odkrita in sicer bi naj to bilo takrat, ko stranka subjektivno oceni, da gre za napako, ki vpliva na solidnost gradnje. Višje sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da je lahko s stališča manj zahtevnega uporabnika napaka sprva le kozmetična (v obliki razpoke), kasneje pa postane napaka funkcionalna in ovira normalno uporabo stvari. Tožena stranka si pojem napak, ki zadevajo solidnost gradnje razlaga zelo ozko, v smislu, da gre zgolj za napake, ki zadevajo stabilnost objekta. Pojem napak v solidnosti gradnje je širši od zgolj tistih napak, ki neposredno zadevajo samo stabilnost objekta. Gre za napake na vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta. Sem spadajo tudi tiste napake, ki sicer ne ogrožajo stabilnosti objekta, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija.2 Ob pojavi posamezne napake morda ni jasno ali gre zgolj za kozmetično napako ali pa to predstavlja napako, ki zadeva samo solidnost gradnje. Do določene mere je ocena ali gre za eno ali drugo vrsto napake zato tudi subjektivna in je nadalje stvar sodnega postopka ali bo podana napaka v solidnosti gradnje.

15. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja zaključilo, da napake iz prve točke izreka sodbe vplivajo na solidnost gradnje. Izvedenka je pojasnila, da enači pojem solidnosti gradnje in mejne stopnje uporabnosti objekta. Slednja pomeni, da morajo konstrukcijski elementi ustrezati zahtevam tako metode mejnih stanj nosilnosti, kot tudi dejstvu, da v času uporabe služijo svojemu namenu in ohranjajo svoj izgled. Konstrukcija pa služi svojemu namenu takrat, ko je varna, uporabna in trajna. Poškodbe trenutno ne ogrožajo stabilnosti in nosilnosti opornih zidov kot celote, dolgoročno pa je ta pogoj ogrožen. Poškodbe na opornih zidovih s stališča mejnega stanja uporabnosti pa že zdaj niso sprejemljive, ker je načeta trajnost opornih zidov, kar je potrebno nujno sanirati. Na podlagi povedanega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da napake, katerih odpravo je naložilo, predstavljajo napake v solidnosti gradnje. Pritožbene navedbe, da napake ne vplivajo na solidnost gradnje se zato izkažejo kot neutemeljene.

16. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče napačno odločilo o stroških postopka, ko je štelo, da je tožeča stranka uspela s 60%, tožena pa s 40%. Tožeča stranka je s tožbo (primarno) zahtevala odpravo napak. Njen zahtevek je dajatveni. Od sodišča je zahtevala, da toženi stranki naloži nekaj storiti. Sodišče je zahtevku ugodilo v šestih točkah od desetih (tj. šestih napakah). Vrednost odprave napak v tem primeru ni odločilni kriterij za določitev uspeha v pravdi (izvedenka je ocenila strošek odprave napak na cca. 11.000,00 EUR), pač pa dejstvo, da mora tožena stranka napake odpraviti.

17. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

18. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 1200 točk za odgovor na pritožbo (OT), materialni stroški v višini 2% oz. 22,5 točk in 22% DDV. Vrednost točke je 0,459 EUR (pritožba je bila vložena pred spremembo vrednosti točke odvetniške tarife). Skupno pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 712,57 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 Zatrjevanje konstrukcijskih napak ne izhaja niti iz sklepa VSL I Cpg 1486/2014, ki je priloga tega spisa. 2 Tako N. Plavšak v OZ s komentarjem, 4. knjiga, GV založba, 2004, str. 662.