Jedro

Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.

Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici plačati znesek 4.300,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2015 dalje do plačila, v 15 dneh in pod izvršbo. V drugem odstavku I. točke izreka, ki ni pod pritožbo, je v preostalem tožbeni zahtevek tožnice (za plačilo razlike do zneska 8.900,00 EUR) zavrnilo. V II. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici povrniti stroške sodnega postopka v znesku 469,67 EUR v 15 dneh brez obresti, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del in zoper odločitev o pravdnih stroških, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi (pravilno: spremeni) ter tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne. V pritožbi navaja, da v predmetni zadevi ni sporno, da je tožena stranka tožnico usposobila za dela in naloge, pri izvajanju katerih se je kritičnega dne poškodovala. Prav tako ni dvoma, da so bili tudi drugi zaposleni na podobnih mestih usposobljeni za delo, pri izvajanju katerega je prišlo do poškodbe tožnice. Tožnica in druge osebe, ki so pri izvedbi vaje sodelovale, so medicinske sestre, so šolane za izvajanje evakuacije poškodovanih oziroma obolelih oseb, zaradi česar so podrobno seznanjene z nalogami evakuacije, v sklop katerih spada tudi pravilno dvigovanje in prenašanje teh oseb na nosilih. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je treba tožničino poškodbo pripisati dejstvu, da ostale udeleženke nosil niso dvignile sočasno s tožnico, kar pomeni, da med seboj niso bile usklajene. Tožnica je nosila očitno dvignila prva, pri čemer bi se morala pri dvigu uskladiti z drugimi udeleženkami, zaradi česar je za nastalo poškodbo odgovorna sama. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo namena vaje, ki je bil v tem, da se nosila dvignejo usklajeno. Izkustveno je potrjeno, da so zelo redke situacije, v katerih bi vse udeleženke dvignile nosila na dani znak istočasno. Vsaka nosilka mora upoštevati tudi dvigovanje nosil s strani drugih udeležencev, kljub znaku za dvig. Tega pa tožnica ni storila, temveč je nosila dvignila prej kot druge udeleženke. To pa pomeni, da ni ravnala s potrebno skrbnostjo, čeprav je bila za to delo usposobljena. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožena stranka bistvene kršitve določb postopka uveljavlja v pritožbi le pavšalno in neobrazloženo), na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tožnice enkrat že odločilo in ga s sodbo opr. št. Pd 82/2016 z dne 13. 4. 2017 v celoti zavrnilo, tožnici pa naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške. Na pritožbo tožnice je pritožbeno sodišče navedeno sodbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja kot posledice zmotno uporabljenega materialnega prava razveljavilo s sklepom opr. št. Pdp 518/2017 z dne 14. 12. 2017 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odpravilo vse pomanjkljivosti pri ugotovljenem dejanskem stanju, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, dejansko stanje je tokrat popolno in pravilno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

7. V tem individualnem delovnem sporu je tožnica vtoževala odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela v posledici nesreče pri delu z dne 5. 3. 2013. Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Sodišče prve stopnje je potek spornih dogodkov in nastanek tožničine poškodbe (tem ugotovitvam tožena stranka v pritožbi niti ne nasprotuje) ugotovilo na podlagi izpovedbe tožnice in dveh prič, A.A. in B.B., ki sta bili v času nesreče pri delu prisotni. A.A. je bila v vlogi osebe, ki jo je bilo treba dvigniti na nosilih, B.B. pa je izvedbo vaje, pri kateri je prišlo do tožničine poškodbe, opazovala. Ker je bilo v postopku nadalje ugotovljeno, da so morali vsi štirje udeleženci dvigniti osebo na nosilih sočasno na povelje vodje (prav to povelje je bilo namenjeno sočasnemu dvigu osebe na nosilih), kar je bilo v skladu z danimi navodili tožene stranke za izvedbo te vaje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je teh navodil v času spornega dogodka držala le tožnica. Ostali trije udeleženci so namreč nosila dvignili z zamikom. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je do tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega oziroma ne dovolj skrbnega ravnanja preostalih treh udeležencev, delavcev tožene stranke. Glede na navedeno je za tožničino poškodbo podana odgovornost tožene stranke na podlagi prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo (na primer odločba VDSS, opr. št. Pdp 928/2011 z dne 22. 3. 2012, opr. št. Pdp 348/2014 z dne 20. 11. 2014, Pdp 808/2017 z dne 14. 2. 2018) je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.

8. Pravilen je nadalje zaključek sodišča prve stopnje, da so za odškodninsko odgovornost tožene stranke podani tudi vsi preostali elementi tako imenovanega splošnega civilnega delikta. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je zaradi zakasnitve dviga nosil s strani ostalih treh udeležencev nastala tožnici škoda, da je torej podana vzročna zveza med temi ravnanji in nastalo škodo, za premalo skrbna ravnanja teh udeležencev pa je odgovorna tožena stranka. Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti. Ob upoštevanju navedenega so pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanjem tožničinim soprispevkom k nastali škodi in zatrjevano premajhno skrbnostjo tožnice neutemeljeni. Ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da je prišlo do nesreče pri delu zaradi tožničine neusposobljenosti za delo, so nebistvene pritožbene navedbe tožene stranke, v katerih zatrjuje, da je bila tožnica za svoje delo usposobljena. Prav tako ni bistveno v pritožbi zatrjevano dejstvo, da so bili za svoje delo usposobljeni tudi ostali trije udeleženci, ki so dvigovali nosila. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili dolžni udeleženci dvigniti nosila na povelje, so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da bi se morala tožnica z ostalimi udeleženci po prejetem povelju za dvig nosil še posebej usklajevati glede trenutka dviga teh nosil. 9. Ker pritožba tožene stranke glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela tožnica, ni obrazložena, je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje glede višine te odškodnine presojalo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tudi v tem delu svojo sodbo ustrezno obrazložilo in da sodba tudi v tem delu ni obremenjena z bistveni kršitvami določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede na dejanske ugotovitve o telesnih bolečinah in neugodnostih med zdravljenjem, ki jih je trpela tožnica in glede na ugotovljeni primarni ter sekundarni strah je sodišče prve stopnje tožnici iz teh oblik nepremoženjske škode prisodilo primerno odškodnino. Pritožbeno sodišče soglaša, da odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 3.500,00 EUR in odškodnina iz naslova strahu v višini 800,00 EUR ustrezata odškodninam za tovrstni obliki škode v primerljivih zadevah. Pritožbeno sodišče zaključuje, da prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo upošteva načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine, prav tako pa ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ), česar sicer tožena stranka v pritožbi niti ne prereka.

10. Z ozirom na to, da je tožena stranka v pritožbi izpodbijala tudi odločitev o pravdnih stroških, pri čemer je tudi v tem delu pritožba povsem neobrazložena, je pritožbeno sodišče odločitev o pravdnih stroških preizkušalo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških obeh strank pravilno odločilo na podlagi 154. in 155. člena ZPP, jih priznalo in odmerilo v skladu z določbami Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015) in pri tem, v kolikšnem delu je dolžna tožena stranka tožnici povrniti njene pravdne stroške, upoštevalo tudi uspeh strank v tem individualnem delovnem sporu.

11. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožničin odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.