Jedro

Tožnik v postavljenem roku ni predložil zahtevanih listin, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev le-teh, zaradi česar je prvostopenjski organ njegov molk utemeljeno štel za umik zahteve in zato postopek ustavil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Ljubljana pod 1. točko izreka odločila, da se postopek za podaljšanje tožnikovega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ustavi in pod 2. točko izreka odločila, da mora tožnik v roku 15 dni od vročitve dokončnega sklepa zapustiti Republiko Slovenijo. V obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je tožnik dne 31. 3. 2010 vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela, na podlagi 32. člena Zakona o tujcih (ZTuj). K prošnji ni predložil vseh dokazil, ki jih je potrebno priložiti, zato je bil pozvan, da naj to stori v 30-dnevnem roku. Tožnik svoje prošnje v postavljenem roku ni dopolnil, niti ni zaprosil za podaljšanje tega roka. Nato se prvostopenjski organ sklicuje na določila 67. člena ZTuj in 1. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker tožnik svoje prošnje v dopolnjenem roku ni dopolnil, niti ni kako drugače pokazal svojega interesa za nadaljevanje postopka, je bilo njegov molk šteti za umik zahteve; če pa je zahtevek umaknjen, se postopek ustavi. Hkrati je bilo treba, skladno s 3. odstavkom 31. člena Ztuj, odločiti tudi, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo v roku 15 dni od vročitve dokončnega sklepa.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. Po proučitvi zadeve ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je tudi odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Prvostopenjski organ je tožniku ob vložitvi prošnje osebno vročil poziv, da mora v 30-dnevnem roku dostaviti pogodbo o zaposlitvi in plačilne liste za zadnje tri mesece. V pozivu je bil tožnik tudi opozorjen na pravne posledice, če v postavljenem roku ne bo predložil nobenega dokazila oziroma če ne bo zaprosil za podaljšanje roka za predložitev dokazil. Tožnik v postavljenem roku, niti ne do izdaje izpodbijanega sklepa, ni predložil nobenega od zahtevanih dokazil, niti ni zaprosil za podaljšanje roka, zato je prvostopenjski organ njegov molk utemeljeno štel za umik prošnje in je zato na podlagi umika postopek s sklepom ustavil. Tožnik v tožbi navaja, da izpodbija prvostopenjski sklep, ker le-ta temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in na napačni uporabi materialnega prava ter je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Med tožnikom in Upravno enoto Ljubljana je namreč prišlo do očitnega nesporazuma, saj je tožnik že v pritožbi navedel, da je bil prepričan, da mora svojo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje dopolniti šele po prejemu novega delovnega dovoljenja oziroma dovoljenja za zaposlitev. Le-tega pa je prejel dne 19. 5. 2010. Zato se je dne 20. 5. 2010 želel zglasiti na upravni enoti in svojo vlogo dokončno dopolniti, vendar ga je istega dne prehitel izpodbijani sklep upravne enote. V skladu z navedenim tožnik sodišču predlaga, da na podlagi 2. odstavka 42. člena v povezavi z 2. odstavkom 34. člena ZUS-1 tožbi ugodi in s sodbo odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz svoje odločbe in sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavanem primeru je sklep prvostopenjskega organa, s katerim je le-ta postopek za podaljšanje veljavnosti tožnikovega začasnega dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji ustavil in hkrati odločil, da mora tožnik v roku 15 dni po dokončnosti sklepa zapustiti Republiko Slovenijo.

Po 2. odstavku 67. člena Zakona o tujcih se v primeru, ko je bil postopek po tem zakonu uveden na zahtevo ali prošnjo tujca in ga ni mogoče končati brez njegovega sodelovanja, njegov molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanje postopka oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka. Po določilu 1. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v primeru, ko je bil postopek začet na zahtevo stranke in stranka svojo zahtevo umakne, organ izda sklep, da se postopek ustavi. Po določilu 3. odstavka 31. člena ZTuj mora tujec, če pristojni organ prošnjo za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja zavrne ali zavrže ali če postopek ustavi, zapustiti državo v roku 15 dni od vročitve dokončne odločbe ali sklepa.

Na podlagi citiranih zakonskih določil je tako odločitev tožene stranke, kot tudi prvostopenjskega organa pred njo, po presoji sodišča pravilna in zakonita. Pravilnost takšne odločitve podatki v spisu potrjujejo. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da tožnik v postavljenem roku ni predložil zahtevanih listin, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev le-teh, zaradi česar je prvostopenjski organ njegov molk utemeljeno štel za umik zahteve in zato postopek ustavil. Tožnik v tožbi sicer smiselno zatrjuje, da je bil glede predložitve zahtevanih listin v zmoti. Vendar pa razlog, zaradi katerega je prišlo do njegovega molka, po mnenju sodišča ni pravno relevanten, zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je bil tožnik prepričan, da mora svojo vlogo dopolniti šele po prejemu novega delovnega dovoljenja, ob upoštevanju pravne fikcije, da posamezniki, vključno s tujci, poznajo pravna pravila (Ignorantia iuris nocet). Ker je bil postopek v obravnavanem primeru utemeljeno ustavljen, je prvostopenjski organ utemeljeno odločil tudi, da mora tožnik v roku 15 dni po dokončnosti sklepa zapustiti Republiko Slovenijo.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list, RS št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.