Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki iz prepisa posnetka pogovora z drugo osebo

Datum

15.10.2024

Številka

07121-1/2024/1244

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 3. 10. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Zanima vas, ali ste upravičeni do celotnega prepisa posnetka, torej tudi tistega dela, kar je povedala druga oseba.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posameznik lahko v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pridobi dostop le do svojih osebnih podatkov, ne pa do osebnih podatkov drugih oseb. Vsak primer se presoja posebej glede na konkretne okoliščine, pri čemer se ugotavlja, kateri podatki se štejejo za osebne podatke prosilca, kateri podatki (če sploh kateri) pa predstavljajo osebne podatke tretjih oseb. V konkretnem primeru je odgovor torej odvisen od vsebine zapisa.

Obrazložitev

Uvodoma splošno pojasnjujemo, da pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi ureja 15. člen Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti (1) potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, (2) dostop do osebnih podatkov in (3) naslednje informacije:

a)namene obdelave;

b)vrste zadevnih osebnih podatkov;

c)uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

d)kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

e)obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

f)pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

g)kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

h)obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Pravica do seznanitve z osebnimi podatki oziroma pravica do dostopa do osebnih podatkov se nanaša izključno na osebne podatke prosilca. To pomeni, da posameznik v okviru te pravice lahko pridobi dostop le do svojih osebnih podatkov, ne pa do osebnih podatkov drugih oseb. Vsak primer se presoja posebej glede na konkretne okoliščine, pri čemer se ugotavlja, kateri podatki se štejejo za osebne podatke prosilca, kateri podatki (če sploh kateri) pa predstavljajo osebne podatke tretjih oseb (do katerih posameznik ni upravičen). V konkretnem primeru je odgovor torej odvisen od vsebine zapisa oziroma tega, kar je povedal drugi zaposleni.

Dodatno pojasnjujemo, da so osebni podatki skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe definirani kot katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ob tem opozarjamo, da se pojem osebnega podatka razlaga široko, pri čemer je pomembno, da se na določljivost posameznika ne gleda zgolj skozi zmožnosti enega subjekta, podjetja, organizacije, temveč širše, glede na vse zbirke osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka