Jedro

Zmotno je stališče, da je pravica do vrnitve dela takse določena le za primer, ko se postopek konča z umikom predloga pred razpisom naroka.

Sodna taksa za delitveni postopek se s količnika 3,2 zniža na količnik 1 ne le v primeru, ko je prišlo do umika predloga pred razpisom naroka, ampak tudi v primeru, ko je bil postopek končan s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe.

ZST-1 predvideva znižanje sodne takse tako za primer ustavitve postopka pred razpisom naroka kot tudi za primer sklenitve sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Predlogu se ugodi in se predlagateljici vrne del plačane sodne takse za postopek v znesku 1.056 EUR."

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za vračilo sorazmernega dela sodne takse za nepravdni postopek.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji vrne sorazmerni del sodne takse v višini 1.024 EUR, oziroma razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Trdi, da sta z nasprotnim udeležencem sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila za civilno delitev stvari. Ker je bila sodna poravnava sklenjena pred izdajo končne odločbe v obravnavani zadevi, je na podlagi tar. št. 9612 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) upravičena do vrnitve dela plačane takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je pravica do vrnitve dela takse določena le za primer, ko se postopek konča z umikom predloga pred razpisom naroka. Ker je bil umik predloga podan po izvedbi naroka, je predlagateljičin predlog zavrnilo.

5. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da se sodna taksa za delitveni postopek s količnika 3,2 zniža na količnik 1 ne le v primeru, ko je prišlo do umika predloga pred razpisom naroka, ampak tudi v primeru, ko je bil postopek končan s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe, in da je na tej podlagi upravičena do vrnitve dela plačane takse (tar. št. 9612 ZST-1).

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica predlagala delitev dveh nepremičnin v solasti udeležencev, da je bil nepravdni postopek zaradi spora o velikosti solastninskega deleža nasprotnega udeleženca prekinjen, da sta udeleženca v pravdnem postopku sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da nepremičnini pripadeta predlagateljici, nasprotni udeleženec pa je upravičen do izplačila vrednosti svojega solastninskega deleža, in da je bil po sklenitvi sodne poravnave nepravdni postopek na podlagi umika predloga ustavljen.

7. ZST-1 predvideva znižanje sodne takse tako za primer ustavitve postopka pred razpisom naroka kot tudi za primer sklenitve sodne poravnave. V obravnavanem primeru je bil postopek ustavljen po izvedbi naroka, vendar pa je zadeva v bistvenih vidikih bolj podobna primerom, v katerih je bila sklenjena sodna poravnava. Formalno gledano se je sicer le pravdni postopek končal s sklenitvijo sodne poravnave – ne pa tudi nepravdni, vendar pa je sklenitev sodne poravnave v pravdi po vsebini obsegala tudi razrešitev celotnega spornega razmerja, ki je bil predmet nepravdnega postopka, razlog, da je šlo za dva postopka, pa je zgolj v zakonski razporeditvi pristojnosti med nepravdno in pravdno sodišče. Okoliščini, da je bil nepravdni postopek ustavljen, zmanjšuje pomen tudi namen zakonske ureditve, ki za primer zaključka postopka s sklenitvijo sodne poravnave znižuje taksno obveznost. Ta je na eni strani v vzpodbujanju mirne rešitve spornega razmerja, na drugi strani pa upošteva (praviloma) manjši obseg stroškov z izvedbo takega postopka. Oboje je bilo v tem primeru doseženo. Sklenitvi sodne poravnave je sledil le še ugotovitveni sklep o zaključku postopka.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica plačala sodno takso v višini 1.536 EUR. Glede na v zakonu določeno znižanje sodne takse je upravičena do vrnitve 1.056 EUR.1

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlagateljici vrne 1.056 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 1. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP.

1 Pritožnica je sicer zahtevala vrnitev nižjega zneska. Ker je jasno predlagala, da želi vrnitev tega, kar ji gre na podlagi zakona, je pritožbeno sodišče upoštevalo pravilen izračun.