Jedro

Revidentki zelo hudih posledic zase nista izkazali s pavšalnimi navedbami, „da zelo hude posledice zanju izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega in odločitve o gradnji nove ceste, ki naj bi peljala le par metrov stran od njune hiše in onesposobila infrastrukturo“. V obravnavanem primeru gre šele za uvedbo postopka razlastitve, ta pa sama po sebi nima takšnih posledic, kot jih zatrjujeta revidentki.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta tožnici po odvetniku dne 5. 8. 2009 vložili revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z zelo hudimi posledicami, ki jih ima zanju odločitev o gradnji nove ceste, ki bi peljala preko njunega sadovnjaka par metrov od stanovanjske hiše in bi onesposobila vso infrastrukturo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep Upravne enote Novo mesto z dne 15. 7. 2008. Prvostopni upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnic za obnovo postopka, končanega z odločbo Upravne enote Novo mesto, Oddelka za okolje in prostor z dne 19. 12. 2007, o začetku postopka razlastitve delov tam navedenih parcel v k.o. ..., ki so v lasti tožnic. Tožena stranka je pritožbo tožnic zavrnila z odločbo z dne 22. 9. 2008. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard je treba presojati v vsakem primeru posebej.

6. V obravnavanem primeru revidentki zelo hudih posledic zase nista izkazali s pavšalnimi navedbami, „da zelo hude posledice zanju izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega in odločitve o gradnji nove ceste, ki naj bi peljala le par metrov stran od njune hiše in onesposobila infrastrukturo“. V obravnavanem primeru gre šele za uvedbo postopka razlastitve, ta pa sama po sebi nima takšnih posledic, kot jih zatrjujeta revidentki. Vrhovno sodišče ob tem še poudarja, da je razlastitev dovoljena tako po Ustavi RS kot po Zakonu o urejanju prostora – ZUreP-1, ki natančno določa postopek razlastitve in sklenitve sporazuma med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi odprave posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve. Revidentki tako nista izkazali obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.