Jedro

Ker o plačilu terjatev upnikov po začetku stečajnega postopka lahko odloča le stečajno sodišče, izvršilno sodišče ne more sprejemati odločitev o obstoju upnikove terjatve do dolžnika, pa naj gre za glavno ali stransko terjatev. Sodišču prve stopnje tako ni bilo več dovoljeno odločati o upničini terjatvi glede izvršilnih stroškov, ki jih je upnica priglasila v izvršilnem postopku, čeprav o njih do trenutka izdaje sklepa o ustavitvi postopka še ni bilo odločeno. Upnica bo morala terjatev iz naslova teh stroškov, kot tudi druge še ne poravnane terjatve v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP), priglasiti v tem stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi.

II. Upnica je dolžna dolžniku v 8 dneh od prejema tega sklepa plačati stroške pritožbe v znesku 14,69 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugotovilo, da je postopek izvršbe, dovoljen s sklepom o izvršbi I 358/2009-2 z dne 28. 10. 2009, ustavljen z dnem 29. 6. 2012. V II. točki izreka je odločilo, da je dolžnik dolžan upnici povrniti 43,80 EUR izvršilnih stroškov, v roku 8 dni po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje dolžnik. Poudarja, da lahko po začetku stečajnega postopka le stečajno sodišče odloči, ali upniku iz stečajne mase pripadajo stroški predhodno vodenega izvršilnega postopka ali ne. V skladu z določbo 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se s trenutkom začetka stečajnega postopka postopek izvršbe ustavi. Zato izvršilno sodišče po začetku stečaja s svojo odločitvijo stečajnemu dolžniku ne more več naložiti v plačilo stroškov izvršilnega postopka, ampak jih bo upnica morala prijaviti v stečaj in bo (tudi) o tej terjatvi odločeno s sklepom o preizkusu terjatev. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem stroškovnem delu razveljavi sklep sodišča prve stopnje ter upnici naloži v plačilo stroške pritožbe, ki jih priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)) ter ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o povrnitvi izvršilnih stroškov upnice zmotno uporabilo določbe materialnega prava, zaradi česar je sodišče druge stopnje izpodbijano stroškovno odločitev razveljavilo.

5. V I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je z dnem začetka stečaja zoper dolžnika (29. 6. 2012) ustavljen tudi izvršilni postopek. V skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP to pomeni, da je z navedenim dnem zoper dolžnika začet postopek tako imenovane generalne izvršbe, zaradi česar se v skladu s prvo točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ustavijo vsi postopki izvršbe in zavarovanja, ki zoper njega tečejo v tistem trenutku. Ena od posledic začetka stečaja je ta, da morajo vsi dolžniki svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno, na podlagi prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP priglasiti v stečaj in tako ločeno poplačilo izven stečaja ni mogoče. Ker o plačilu terjatev upnikov po začetku stečajnega postopka lahko odloča le stečajno sodišče, izvršilno sodišče ne more sprejemati odločitev o obstoju upnikove terjatve do dolžnika, pa naj gre za glavno ali stransko terjatev, kot v obravnavanem primeru. Sodišču prve stopnje tako ni bilo več dovoljeno odločati o upničini terjatvi glede izvršilnih stroškov, ki jih je upnica priglasila v izvršilnem postopku, čeprav o njih do trenutka izdaje sklepa o ustavitvi postopka še ni bilo odločeno. Upnica bo namreč morala terjatev iz naslova teh stroškov, kot tudi druge še ne poravnane terjatve v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP) priglasiti v tem stečajnem postopku.

6. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi dolžnika in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (II. točka izreka) razveljavilo.

7. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT). Dolžniku je priznalo naslednje stroške: nagrada za redno pravno sredstvo (tar. št. 3468) 10,20 EUR, pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) 2,04 EUR in 20% DDV. Dolžnik je zahteval tudi povrnitev sodne takse po odmeri sodišča, ki pa ni bila opravljena, saj taksna obveznost za pritožbo zoper izpodbijani sklep v Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ni opredeljena. Ker je dolžnik pritožbo vložil le zoper odločitev o izvršilnih stroških v višini 43,80 EUR, ta znesek predstavlja vrednost spora na pritožbeni stopnji, od katere je sodišče dolžniku odmerilo priznano nagrado za pritožbo in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev. Skupaj znašajo pritožbeni stroški dolžnika 14,69 EUR, upnica pa jih je dolžna dolžniku povrniti v roku 8 dni od vročitve tega sklepa.