Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka prvega odstavka). Ker iz izreka izhaja, da je dostop do javne ceste zagotovljen (zgoraj citirana peta alineja I. 1 točke izreka), sodišče sodi, da je izrek v tem delu jasen in zadostno določen.
Skladnost gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta je potrebna v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kot to določa citirana 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ, in ne torej s celotnim predpisom.
Tožnik je imel v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca in je torej imel možnost v postopku sodelovati ter podati svoje ugovore, toženka pa je njegove ugovore vsebinsko obravnavala. Zato ne drži, da tožnik ni bil obravnavan kot subjekt postopka. To, da tožnik z ugovori in svojimi zahtevki ni uspel, pa še ne pomeni neučinkovitosti varstva njegovih pravic in pravnih koristi oziroma, da je toženka štela, da njegovih pripomb ni bila dolžna upoštevati, saj jih je obravnavala ter presodila, da so neutemeljene.
I. Sprememba tožbe z dne 10. 5. 2023 se ne dopusti.
II. Tožba se zavrne.
III. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.
IV. Stroškovni zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
**Dosedanji postopek**
1. Ministrstvo za okolje in prostor (toženka) je z izpodbijano odločbo investitorju A. izdalo gradbeno dovoljenje za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov B., objekti odlagališča 1. in 2. faza na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., in ... k.o. ..., z navedbo splošnih podatkov o gradnji objektov (I. točka izreka), odločilo, da so podrobnejši mikrolokacijski, ekološki, tehnični, oblikovalski in okoljevarstveni pogoji obravnavanega posega, ki so za investitorja obvezujoči, določeni v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. NRVBB052/058-1, maj 2018, dopolnitev vodilne mape A, september 2021 in čistopis vodilne mape, januar 2022, C. (PGD), ki je sestavni del tega dovoljenja (II. točka izreka), da so k predmetni gradnjo podali mnenja pristojni organi in organizacije, ki jih našteje (III. točka izreka), odločilo, da so podrobnejši mikrolokacijski, ekološki, tehnični in oblikovalski pogoji obravnavanega posega določeni v dokumentaciji, navedeni v točki II. tega dovoljenja in mnenjih, navedenih v točki III. izreka tega dovoljenja in so za investitorja obvezujoči, pri čemer mora investitor med gradnjo, po gradnji in pri uporabi objekta upoštevati tudi pogoje, ki imajo ustrezno pravno podlago in so jih k izvedbi gradnje in uporabi objekta z vidika njihove pristojnosti podali mnenjedajalci, navedeni v točki III. izreka tega dovoljenja; poleg zakonsko predpisanih mora investitor upoštevati tudi tam opredeljene pogoje (VI. točka izreka), ugotovilo, da je bila za predmetno gradnjo izvedena presoja vplivov na okolje, v kateri je bilo ugotovljeno, da je nameravani poseg sprejemljiv za okolje; investitor mora z namenom preprečitve, zmanjšanja ali odprave škodljivih vplivov na okolje, pred pričetkom del, pri gradnji, pri uporabi in odstranitvi objekta, poleg zakonsko predpisanih, upoštevati tudi naslednje pogoje, ki izhajajo iz izdanega okoljevarstvenega soglasja, v zvezi z varstvom podzemnih in površinskih voda v času gradnje, varstvom tal in kmetijskih površin v času gradnje, nadalje odločilo, da je treba v času opustitve nameravanega posega in po njej po končani razgradnji tla na lokacijah odstranjenih objektov in gradbišča sanirati in zatraviti, po končani razgradnji pa po koncu dolgoročnega nadzora površine na platoju in brežinah platoja nameniti za trajni travnik, določilo ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi v času gradnje in v času obratovanja, določilo ravnanja v zvezi z varstvom narave v času gradnje in obratovanja (V. točka izreka), odločilo, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne prijavi začetka gradnje in ne začne z gradnjo v petih letih od njegove pravnomočnosti (VI. točka izreka), da zaradi teh del ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb (VII. točka izreka) in, da posebni stroški za izdajo tega dovoljenja niso bili zaznamovani (VIII. točka izreka).
2. V obrazložitvi je toženka povzela potek postopka, za odločitev veljavne materialne predpise (Gradbeni zakon - GZ, Državni prostorski načrt za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji ... v občini ... - Uredba o DPN, idr.), ugotovila, da je nameravana gradnja skladna z DPN, obravnavala ugovore - med drugim - tožnika in jih zavrnila.
**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**
3. Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da je vodilni slovenski proizvajalec sadja, zelenjave in krompirja, ki posluje v Sloveniji in tujini. Je lastnik oziroma posestnik nasadov na zemljiščih s parc. št.: ... v izmeri 157.661 m2, ... v izmeri 80.617 m2, ... v izmeri 1.411 m2 in ... v izmeri 43.172 m2, vse k.o. ..., kar skupaj tvori povezan kompleks najboljših kmetijskih zemljišč v izmeri skoraj 30 ha. Kompleks se nahaja v neposredni bližini gradnje, zato je tožnik izpostavljen dolgoročni pravni in dejanski negotovosti, kajti tako gradnja odlagališča kot izvajanje dejavnosti na več načinov predstavlja tveganje za nemoteno izvajanje dejavnosti tožnika. Do nastanka škode lahko pride zaradi številnih okoljevarstvenih dejavnikov, pri čemer gre lahko za enkratne dogodke (nesreče) ali za dolgotrajnejše pojave (pomanjkljiv monitoring, napake v opremi in strojih). Že sam začetek gradnje bo zaradi dovoza strojev in tovornjakov na območje odlagališča vplival na pravni položaj tožnika (onesnaženje zemljišč s peskom in izpuhi). Pogoje za primerno pridelavo sadja in zelenjavo je treba zaščititi tudi zaradi varstva javne koristi. Gradnja odlagališča bo vplivala na zmanjšanje vrednosti povezanega kompleksa tožnika. Tožnik je bil že med upravnim postopkom pripravljen skleniti poravnavo zaradi ureditve medsebojnih razmerij v obojestransko korist, vendar ta ni bila možna.
4. Tožnik je v nadaljevanju uveljavljal kršitve pravil postopka. Izrek je nedoločen v peti alineji I.1. točke izreka izpodbijanega akta, saj ni jasno, kje bo potekala ''nova dostopna pot''. V obrazložitvi je s tem v zvezi navedeno le: ''V dokumentaciji za samo odlagališče je tudi navedeno in na načrtih prikazan dostop, ki poteka po zemljišču investitorja s parc. št. ... k.o. ..., do obstoječe javne ceste - ... ceste'' (str. 12/14 akta). Ni jasno, v kateri dokumentaciji ali načrtih naj bi bil ta dostop prikazan. Glede na nejasnost dostopne poti tudi presoja vplivov na okolje v tem delu po naravi stvari ni mogla biti ustrezno izvedena (vpliv imisij na zemljišča). Izrek je nejasen tudi v II. točki izreka. Toženka je odločila, da so za investitorja zavezujoči pogoji, ki se nahajajo na več tisoč straneh projektne dokumentacije, ki se je med postopkom spreminjala in bila tožniku dana na vpogled v bistveno drugačni obliki kot izhaja iz II. točke izreka. Nejasna uporaba pojmov ''PGD'', ''dopolnitev'' ter ''čistopis'' poraja dvome, ali sploh obstaja identiteta med dokumenti, ki jih je toženka uporabila pri izdaji odločbe, in dokumenti, ki jih je posredovala tožniku kot gradivo. Tožnik je prejel dve mapi: mapo z naslovom ''PGD'' in mapo z naslovom ''PGD_dopolnitev''. Primerjava vsebine obeh map in dokumentov, ki se nahajajo v izreku akta, že na prvi pogled jasno izkazuje, da ni razumljivo, kateri dokumenti in njihova vsebina so vključeni v izrek, posledično kateri konkretni pogoji naj bi bili za investitorja zavezujoči in kje se nahajajo. Smiselno enako velja glede III. in IV. točke izreka. Iz tega dela izreka ni nedvoumno razvidno, ali so izjave mnenjedajalcev oziroma pogoji, ki so jih slednji postavili, za investitorja sploh zavezujoči, če morebiti ''nimajo ustrezne pravne podlage''. Tega dostavka v II. točki izreka ni. Iz IV. točke izreka tudi ni jasno razvidno, da bi bilo treba slednje upoštevati tudi pred ''pričetkom del'', kot je sicer razvidno iz V. točke izreka. Tožniku ni bila dana na vpogled vsa dokumentacija. Tožnik se je ustne obravnave udeležil po predhodni preučitvi dokumentacije, ki jo je prejel v mapah ''PGD'' in ''PGD_dopolnitev'', misleč, da je prejel celotno dokumentacijo. Na ustni obravnavi do razgrnitve celotne dokumentacije ni prišlo. Tožnik dvomi, da so mu bili posredovani vsi dokumenti. Primeroma tožniku ni bil posredovan dokument (II. točka izreka): ''Načrt sistemov tehničnega varovanja (tajen dokument), št. načrta: NRVB5e/02C, št. mape NRCV5E/M02C)'', tožnik niti ni bil seznanjen, da tak dokument obstaja. Tožniku tudi ni bil omogočen vpogled v dokument, št. NRVB-B052/058-3, ki je pomemben zaradi presoje določnosti izreka glede poteka dostopne poti, kot tudi zaradi presoje skladnosti s prostorskim aktom. Prav tako ni prejel predvidenih treh variant nadomeščanja kmetijskih zemljišč po študiji BTF iz dokumenta Skladnost s prostorskim aktom (št. načrta: NRVB5V/01C). Tožnik ima na podlagi Aarhuške konvencije pravico do dostopa do okoljskih informacij. Kršen je bil sedmi odstavek 4. člena Aarhuške konvencije.
5. Tudi pogoji iz prvega odstavka 43. člena GZ niso izpolnjeni. Organ je opustil presojo skladnosti z Uredbo o DPN, razen z vidika 3., 5., 7., 8., 10. in 36. člena Uredbe o DPN. V zvezi s prvim odstavkom 24. člena Uredbe o DPN je tožnik navedel, da je že v postopku opozoril, da iz dokumenta Skladnost s prostorskim aktom, str. 20/28, 24. člen, ni jasno, v katerih grafičnih prilogah naj bi bilo razvidno območje gradbišča. Nadalje je v tem dokumentu tudi sklic na dokument, št. projekta NRVBB052/058-3. Tožnik se ponovno sklicuje na vse pripombe, ki jih je podal v vlogi z dne 28. 6. 2022, zlasti na str. 5, do katerih se toženka ni v celoti opredelila.
6. Podana je tudi kršitev konvencijskih in ustavnih pravic tožnika. Tožnik ni imel možnosti, da bi v postopku učinkovito varoval svoje pravice in pravne interese. Te pravice in pravni interesi so: - da zaradi nameravane gradnje reorganizira svoj proizvodni proces tako, da iz predmetnih zemljišč umakne in del svoje proizvodnje preseli drugam, - da ima v upravnem postopku možnost učinkovito zatrjevati in dokazovati, da mu nameravana gradnja že sama po sebi poslabšuje pravni položaj in povzroča škodo, pri čemer bi morala toženka to konkretno presoditi in se do tega opredeliti, - da ima v v pravnem postopku možnost učinkovito uveljaviti preventivne zahtevke in ukrepe, s katerimi se lahko učinkovito zaščiti pred pretečimi imisijami zaradi gradnje in obratovanja odlagališča, - da bi pozitivni predpisi določali možnost sklenitve poravnave že v upravnem postopku oziroma da bi predvideli alternativno možnost reševanja sporov, v katerih bi se interesi tožnika dejansko upoštevali. Skladno s prakso Ustavnega sodišča je prav faza izdaje gradbenega dovoljenja faza, v katerem ima tožnik možnost biti slišan (št. U-I-13/11). Tožniku pripadajo pravice iz 14., 15., 22., 33. in 74. člena Ustave, 6., 8., 13. in 1. člena Protokola št. 1 k EKČP. 7. Izpostavil je še, da njegov položaj kot upravljavec 30 ha velikega kompleksa najboljših kmetijskih zemljišč v neposredni bližini gradnje nikakor ne more biti primerljiv s položajem navadnega soseda ali naključnega državljana in zato ne morejo veljati povsem enaki kriteriji. Država bi morala tožniku ponuditi ustrezne postopke in vsebinske možnosti, da prilagodi svoje poslovanje. Tožnik je bil v postopek povabljen šele tedaj, ko je investitor začel zbirati soglasja mejašev z namenom pospešitve postopka, da se ustna obravnava ne bi opravila. Tudi s tem je bil nesorazmerno prikrajšan pri uveljavljanju svojih vsebinskih predlogov. Tožnik je predlagal, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi in vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu, oziroma da sodišče prekine predmetni postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem na podlagi 156. člena Ustave RS zaradi odprave protipravnih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika. Priložil je tudi stroškovnik.
8. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma prerekala pravni interes tožnika glede zemljišč s parc. št. ..., ... in ..., ker tožnik bodisi ni lastnik oziroma solastnik teh zemljišč, bodisi njegovo zemljišče ne meji na zemljišče nameravane gradnje (36. člen GZ). Izrek izpodbijanega gradbenega dovoljenja vsebuje vse obvezne sestavine po 45. členu GZ. Jasno je določen dostop (točka I.9 izreka), kar potrjuje obrazložitev. Dostop ne posega v pravice in pravne koristi tožnika, saj ni predviden po njegovem zemljišču, niti ni iz navedb tožnika razvidno, kako naj bi bil s predvidenim dostopom prizadet. Za poseg je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, št. 35402-29/2017-169 z dne 30. 6. 2021, in dopolnilna odločba, št. 35402-29/2017-172 z dne 5. 7. 2021, ki sta pravnomočni. Skladnost rešitev v PGD po 62. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je bila tudi potrjena s sklepom MOP, Direktorata za okolje, št. 35427-1/2021-2550-1 z dne 25. 1. 2022. Prerekala je navedbe o kršitvah izreka v II., III. in IV. točki izreka. Ne drži, da tožniku ni bila predložena celotna dokumentacija. Načrt št. 4/2 Načrt sistemov tehničnega varovanja (tajen dokument) ni bil sestavni del zahtevka investitorja in v postopku ni bil predložen. To je bilo popravljeno s sklepom o popravi pomote, št. 35105-95/2021-2550-44 z dne 5. 10. 2022. Prav tako ni sestavni del vloge načrt, št. NRVB-B052/058-3. V zvezi z ne-seznanitvijo tožnika s predvidenimi tremi variantami nadomeščanja kmetijskih zemljišč po študiji BTF, se toženka sklicuje na str. 9, točka 8 obrazložitve. Tudi pogoj iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ je izpolnjen (točka (6) 1, na str. 8 do 10). Pogoji za varovanje kmetijskih zemljišč glede na 24. člen Uredbe o DPN so podrobno določeni v točki 2. V. točke izreka, glede dostopov je razlaga na str. 13. Navedbe o kršitvah ustavnih in konvencijskih pravicah so pavšalne in neutemeljene, tožnik se v postopku pred izdajo dovoljenja nanje ni niti skliceval. Toženka je predlagala zavrnitev tožbe.
9. Stranka z interesom A. je v odgovoru na tožbo uvodoma pojasnila pomen nameravane gradnje. Navedla je, da sodišče navedb tožnika iz vloge z dne 28. 6. 2022 in izjave na zapisnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne sme upoštevati, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo (30. člen, 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Tožnik je pridobil solastninsko pravico na relevantnih nepremičninah, ko je že vedel ali bi moral vedeti, da se bo v neposredni bližini teh nepremičnin gradilo Odlagališče NSRAO, posledično bi lahko prilagodil svojo dejavnost. Tožnik ni sodeloval ali nasprotoval gradnji v postopku sprejema Uredbe o DPN, prav tako ni sodeloval v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Razlogi, ki se nanašajo na okoljevarstvene dejavnike, niso predmet izdaje tega gradbenega dovoljenja. Edina povezava med postopkoma OVS in gradbenega dovoljenja je v tem primeru urejena s 125. členom GZ v zvezi s 62. členom ZVO-1, tj. potrditev skladnosti projekta s projektnimi pogoji za nameravani poseg v okolje, kar je bilo pridobljeno. V zvezi z nemožnostjo sklenitve poravnave je stranka z interesom opozorila, da gre predlog tožnika v smeri nadomestila za škodo, kar presega omejitve po drugem odstavku 137. člena ZUP. Ne gre za razlastitev. Lastninska pravica tožniku ne bo odvzeta, zaradi gradnje tožniku tudi ne bo ugasnila nobena zakupna pogodba. Očitki tožnika o nedoločnosti izreka niso utemeljeni. V zvezi z nepreglednimi dokumenti po datotekah je jasno, da se tožnik sklicuje na PDG v elektronski obliki, ki je bila predložena v upravnem postopku. To ne vpliva na preglednost dokumentacije v fizični obliki. Na ustni obravnavi je bil prisoten tudi pooblaščenec tožnika, ki ni imel pripomb na zapisnik in ga je podpisal. Iz tožbe izhaja zgolj dvom. Glede konkretnih dokumentov, ki tožniku naj ne bi bili predočeni, odgovarja smiselno enako kot toženka. Zadevni dokumenti niso okoljska informacija in niso predmet Aarhuške konvencije. V tem primeru sploh ni šlo za primer iz 4. člena Aarhuške konvencije, temveč po 6. členu.
10. Tudi pogoji za izdajo GD po 1. točki prvega odstavka 43. člena GZ so izpolnjeni. Očitki tožnika o kršitvah ustavnih in konvencijskih pravic so zelo pavšalni in splošni. Predlog prekinitve postopka zaradi začetka postopka pred Ustavnim sodiščem RS na podlagi 156. člena Ustave RS zaradi odprave protipravnih posegov v tožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine je nesklepčen in ga je treba zavreči. Tožnik se ima tudi možnost zaščititi pred imisijami po Obligacijskem zakoniku (OZ) in Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. U-I-247/10-4 z dne 24. 3. 2011, pa tudi ne izhaja stališče, da je možno le v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zavarovati svoje pravice, saj ta ni edini posamični akt, s katerim se odloča o dovolitvi gradnje. Stranka z interesom je predlagala, da sodišče predlog za prekinitev postopka po 156. členu Ustave RS zavrže, v ostalem tožbo zavrne.
11. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi izpostavil, da njegovega pravnega interesa ni mogoče zožiti v okvir solastnika nepremičnine s parc. št. ... V zvezi s svojim pravnim položajem je opozoril na 33., 72. in 74. člen Ustave. Tožnik v nastanek škode zaradi odlagališča ni privolil. V nadaljevanju je kronološko opisal svoje poslovanje (vključno s poslovanjem svojega pravnega prednika) v povezavi s postavitvijo in delovanjem D. na tem območju. Nameravana gradnja ima za tožnika hujši učinek kot razlastitev, saj bi bil v tem primeru upravičen najmanj do pridobitve nadomestila in bi torej dejansko lahko dosegel tisto, za kar se zavzema v tem postopku - umik iz zemljišč z nadomestilom. Vztrajal je pri oceni škode zaradi: razlastitve, opustitve izvajanja proizvodnje na zemljiščih, kjer ima sklenjene zakupne pogodbe, prilagoditve poslovanja, eventualnega zmanjšanja ali uničenja pridelka, izgubljenega dobička iz naslova zmanjšane prodaje pridelka, zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja, spremembe lokacije, idr., ki jo ocenjuje na cca 5.000.000,00 EUR. Tožnik ni bil seznanjen s sklepom o popravi pomote z dne 5. 10. 2022. O postopku OVS bi moral biti obveščen, zato ni prekludiran s svojimi navedbami. Tožnik ni dolžan navesti zakona, ki je protiustaven (iura novit curia). Za njegov pravni položaj je treba uporabiti določbe 202. - 225. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP- 3).
12. Stranka z interesom se je v prvi pripravljalni vlogi navezala na toženko glede razlogov za priznanje statusa stranskega udeleženca. Nameravana gradnja ne bo imela za posledico spremembe namembnosti zemljišča tožnika. Dodatno je še navedla, da je pooblaščenec stranke z interesom že decembra 2007 tožnika prosil za soglasje za postavitev opazovalnih vrtin na nepremičninah, katerih lastnik ali solastnik je tožnik, ki jih je ta tudi podal. Opisala je časovnico sprejemanja osnutka DPN, kot tudi posamezna dejanja tožnika v postopkih pridobitve upravnih dovoljenj v drugih zadevah ter potek postopka sprejema OVS. Tematika javnega zdravja je bila naslovljena že v okviru izdaje OVS in pred tem že v postopku celovite presoje vplivov na okolje v okviru sprejemanja Uredbe o DPN (51. in 40. člen ZVO-1). Tožnik je v času, ko so že potekali ti postopki, širil svojo dejavnost na zemljišča v neposredni bližini D. in Odlagališča NSRAO. Tožnik je tudi prejel sklep o popravi pomote z dne 11. 10. 2022, kot to izhaja iz vročilnice. Navedb glede smiselne uporabe ZUreP-3 pa sodišče ne sme upoštevati, ker jih tožnik v tožbi ni uveljavljal. 13. Tožnik je v drugi pripravljalni vlogi opozoril, da z navedbami ni prekludiran. Bistvo očitkov tožnika je, da bi moral biti povabljen v postopek OVS in ne šele sedaj. Prerekal je navedbe stranke z interesom glede predhodnih postopkov in dejanj v zvezi z nameravano gradnjo. V nadaljevanju tožnik opiše druge projekte, h katerim je bil vabljen (s ..., ..., ...). Da tožnik v postopek ni bil korektno vključen, potrjuje tudi Revizijsko poročilo Računskega sodišča, št. 1209-3/2009/89 z dne 28. 6. 2011 (str. 76, 88-90). Ne drži, da bi tožnik širil svojo dejavnosti na zemljiščih v bližini gradnje. Tožnik bi tudi moral imeti možnost, da uveljavi zahtevo za odkup preostalih nepremičnin v smislu 212. člena ZUreP-3 v tem postopku, ker prej takšne možnosti ni imel. Sklep o popravi pomote ni bil vročen pooblaščencu. Že v upravnem postopku se je tožnik skliceval na smiselno uporabo 202. - 225. člena ZUreP-3, v tožbi smiselno pod V. točko tožbe (str. 11- 14).
14. Stranka z interesom je v drugi pripravljalni vlogi uvodoma opozorila, da gre pri navedbah tožnika, ki se nanašajo na širšo presojo pravnega položaja tožnika (str. 7 druge pripravljalne vloge), postopkov s ..., ..., ..., sklicevanje na 203. - 225. člen ZUreP-3 ter Revizijsko poročilo za nove tožbene razloge, ki niso upoštevni (VS RS, I Up 334/2016, VS RS, I Up 264/2017). Dodaja še, da bi bila osebna seznanitev, kot jo zahteva tožnik, v nasprotju z določbami ZVO-1 (in sedaj ZVO-2) o sodelovanju javnosti v postopkih presoje vplivov na okolje. Za namen zagotovitve družbene sprejemljivosti jedrskega objekta v lokalnem okolju in najti rešitev za prostorsko umestitev Odlagališča NSRAO je bilo vzpostavljeno posebno lokalno partnerstvo z namenom vključevanja širšega kroga deležnikov, predvsem javnosti v postopek umeščanja. To je omogočalo izvajanje Aarhuške konvencije do dostopu javnosti do informacij, udeležbi pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
15. Tožnik je na naroku za glavno obravnavo 11. 5. 2023 (poleg podanega novega dokaznega predloga) vložil vlogo, naslovljeno ''Dopolnitev tožbene zahteve''. Navedel je, da je vložil tožbo na podlagi 2. in 4. člena ZUS-1, opozoril, da ima na podlagi 33. člena ZUS-1 možnost, da v svoji tožbi postavi več zahtev, ki jih lahko spremeni ali prilagodi do odločitve sodišča prve stopnje, zaradi česar je v zvezi z uveljavljanjem varstva svojih ustavnih in konvencijskih pravic postavil še dodatni tožbeni zahtevek. Skliceval se je na sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016. 16. Stranka z interesom je s tretjo pripravljalno vlogo nasprotovala spremembi tožbe in opozorila, da je nesklepčna. Ni jasno, ali tožnik uveljavlja ugotovitveno tožbo po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1 ali tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin po drugem odstavku 33. člena ZUS-1. 17. Tožnik je v odgovoru na drugo pripravljalno vlogo stranke z interesom z dne 17. 5. 2023 poudaril, da je njegov položaj neprimerljiv s položajem splošne javnosti in gre za pravni interes par excellence.
18. Toženka je po pozivu sodišča posredovala odgovor na poslane vloge. Iz spremenjenega zahtevka tožnika ni razvidno, kakšno nezakonito stanje konkretno naj bi bilo pri izdaji gradbenega dovoljenja in na kakšen način naj bi ga toženka odpravila. Tožnik ni niti navedel, na kakšni pravni podlagi naj bi toženka tožniku ponudila učinkovite rešitve v zvezi z reorganizacijo njegovih proizvodnih procesov, saj v postopku te zahteve ni postavil. Predlagala je zavrnitev tožbe.
**Glavna obravnava in dokazni postopek**
19. Sodišče je v zadevi opravilo dva naroka za glavno obravnavo 11. 5. in 31. 5. 2023. Obeh narokov sta se udeležila tožnik in stranka z interesom, ne pa toženka, kljub izkazanemu vabilu.
20. Tožnik je vztrajal pri tožbi, se skliceval na navedbe v tožbi in pripravljalnih vlogah, stranka z interesom pri svojem odgovoru na tožbo in ostalih vlogah.
21. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in pregledalo naslednje listine: vlogo tožnika z dne 28. 6. 2022 s prilogami, zapisnik ustne obravnave v upravnem postopku z dne 30. 6. 2022, izpodbijano odločbo, vsebino mape PGD in vsebino mape z naslovom PGD_dopolnitev, OVS, št. 35402-29/2017-169 z dne 30. 6. 2021, dopolnilno odločbo k OVS, št. 35402-29/2017-172 z dne 5. 7. 2021, zakupno pogodbo, št. 1/21 z dne 22. 6. 2021, zakupno pogodbo, št. 6/15 z dne 10. 8. 2015, zakupno pogodbo, št. 4/17 z dne 5. 12. 2017, zakupno pogodbo, št. 47800-12857/2021 z dne 20. 7. 2021, sklep o popravi pomote, št. 35105-95/2021-2550 z dne 5. 10. 2022, vročilnico za sklep o popravi pomote, odločbo o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje, št. 35409-155/2009 z dne 17. 12. 2009, dopis ARAO z dne 20. 1. 2022, sporočili ge. E. E. za F. z dne 15. 2. 2022 in 24. 2. 2022, orto foto posnetek parc. št. ... in ..., izpis podatkov za parc. št. ... in ... ter vse ostale listine upravnega spisa.
22. Sodišče je, sledeč drugemu odstavku 287. člena ZPP1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo naslednje dokazne predloge: postavitev izvedenca kmetijske oziroma finančne stroke, zaslišanje tožnika, zaslišanje pooblaščenca investitorja, zaslišanje pooblaščenca tožnika, zaslišanje uradne osebe organa, vpogled v članek Dnevnika z dne 21. 3. 2017 - D. Stankovič: ''V ... začeli pripravljalna dela, potrebna pred gradnjo ploščadi odlagališča NSRAO'', članek v Delu dne 5. 2. 2019 avtorja P. Malovrha: ''... zaveza s triletno zamudo'', članek STA z dne 3. 7. 2018: ''Gradnja skladišča radioaktivnih odpadkov na ... počasnejša od predvidene'', vpogled v odlomek iz knjige Franceta Adamiča: Sadje in sadjarstvo v Sloveniji, Ljubljana: Kmečki glas, 1990, str. 153-156, pogodbe med leti 1974-1978, ki sta jih sklenila ... in D., zgibanka, ki jo je investitor razdelil na ustni obravnavi dne 30. 6. 2022, prispevek na portalu MMC RTV SLO dne 11. 10. 2022, stališče Vlade RS, št. 545692-7/2022/1 z dne 11. 7. 2022, dopis DDC z dne 27. 12. 2007, soglasja tožnika z dne 3. 1. 2008, z dne 5. 3. 2008 in z dne 3. 9. 2008, vladno gradivo za sprejem Uredbe o DPN, novice STA ''Javna razgrnitev prostorskega načrta za odlagališče NSRAO'' z dne 23. 1. 2008, Poročilo o delovanju in poslovanju GZS, Območna enota ... za leto 2009, vlogo tožnika za pridobitev mnenja in soglasij z dne 16. 10. 2017, soglasje ARAO z dne 27. 10. 2017, soglasje ARAO z dne 8. 11. 2017, javno naznanilo z dne 16. 6. 2020, zaslišanje priče G. G., direktorja ARAO, objavo v Posavskem obzorniku dne 24. 6. 2020, obvestilo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS o izboru zakupnikov, št. 47801-298/2022-6/IK z dne 14. 6. 2022, zapis sestanka s ... z dne 6. 6. 2012, obvestilo projektanta C. z dne 11. 12. 2009, pogodbo o ureditvi razmerij glede predstavitve projekta JEK2 z dne 14. 3. 2023, revizijsko poročilo Računskega sodišča, št. 1209-3/2009/89 z dne 28. 6. 2011, vpogled v GURS za zemljišča s parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vpogled v spis I U 457/2023, porevizijsko poročilo Računskega sodišča z dne 25. 10. 2011, dopis D. tožniku z dne 14. 3. 2023 ''Začasna omejitev gibanja oseb v sadovnjaku na zahodni strani D.''.
23. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca kmetijske oziroma finančne stroke, ker v tem postopku sodišče odloča o zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja po določbah GZ, ne pa o morebitnem nadomestilu oziroma povračilu škode tožniku zaradi nameravane gradnje.
24. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika, ker dejstva, o katerih naj bi izpovedoval, pravni položaj tožnika, način sodelovanja v postopku, ravnanja tožnika v času izvajanja postopkov izgradnje Odlagališča NSRAO, (razen kolikor gre za sodelovanje v tem postopku, kar je razvidno iz upravnih spisov), kot tudi ravnanja drugih podjetij v zvezi z drugimi projekti, niso pravno relevantna dejstva v zadevi.
25. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pooblaščenca tožnika, pooblaščenca investitorja in uradne osebe organa, navzočih na ustni obravnavi dne 30. 6. 2022, ki naj bi izpovedali o vpogledu v dokumentacijo zadeve, ker gre za neprimeren dokaz, saj je način vpogleda v dokumentacijo razviden iz listin spisa. Dokazni predlog za zaslišanje pooblaščenca investitorja, ki bi izpovedal o možnostih poravnave, je sodišče zavrnilo kot nerelevantnega, ker ne-sklenitev poravnave in razlogi za to niso predmet tega spora.
26. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v: članek Dnevnika z dne 21. 3. 2017 - D. Stankovič: ''V ... začeli pripravljalna dela, potrebna pred gradnjo ploščadi odlagališča NRSAO'', članek v Delu dne 5. 2. 2019 avtorja P. Malovrha: ''... zaveza s triletno zamudo'', članek STA z dne 3. 7. 2018: ''Gradnja skladišča radioaktivnih odpadkov na ... počasnejša od predvidene'', v odlomek iz knjige Franceta Adamiča: Sadje in sadjarstvo v Sloveniji, Ljubljana: Kmečki glas, 1990, str. 153-156, pogodbe med leti 1974-1978, ki sta jih sklenila ... in D., dopis ARAO z dne 20. 1. 2022, zgibanko, ki jo je investitor razdelil na UO dne 30. 6. 2022, prispevek na portalu MMC RTV SLO dne 11. 10. 2022, stališče Vlade RS, št. 545692-7/2022/1 z dne 11. 7. 2022, dopis DDC z dne 27. 12. 2007, soglasja tožnika z dne 3. 1. 2008, z dne 5. 3. 2008 in z dne 3. 9. 2008, vladno gradivo za sprejem Uredbe o DPN, novice STA ''Javna razgrnitev prostorskega načrta za odlagališče NSRAO z dne 23. 1. 2008'', Poročilo o delovanju in poslovanju GZS, Območna enota ... za leto 2009, vlogo tožnika za pridobitev mnenja in soglasij z dne 16. 10. 2017, soglasje ARAO z dne 27. 10. 2017, soglasje ARAO z dne 8. 11. 2017, javno naznanilo z dne 16. 6. 2020, zaslišanje priče G. G., direktorja ARAO, objavo v Posavskem obzorniku dne 24. 6. 2020, obvestilo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS o izboru zakupnikov, št. 47801-298/2022-6/IK z dne 14. 6. 2022, zapis sestanka s ... z dne 6. 6. 2012, obvestilo projektanta C. z dne 11. 12. 2009, pogodbo o ureditvi razmerij glede predstavitve projekta JEK2 z dne 14. 3. 2023, revizijsko poročilo Računskega sodišča, št. 1209-3/2009/89 z dne 28. 6. 2011, in porevizijsko poročilo Računskega sodišča, št. 1209-3/2009/109 z dne 25. 10. 2021, portal GURS za zemljišča s parc. št.: ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., spis I U 457/2023, dopis D. tožniku z dne 14. 3. 2023 ''Začasna omejitev gibanja oseb v sadovnjaku na zahodni strani D.''.
27. V tem zadnjem sklopu dokaznih predlogov gre za dokaze, ki so nastali po izdaji akta in jih sodišče glede na presojo akta v času njegove izdaje (6. člen 2v zvezi s 207. členom ZUP3) ne more upoštevati. Med te sodijo: prispevek na portalu MMC RTV SLO dne 11. 10. 2022, pogodbo o ureditvi razmerij glede predstavitve projekta JEK2 z dne 14. 3. 2023, dopis D. tožniku z dne 14. 3. 2023 ''Začasna omejitev gibanja oseb v sadovnjaku na zahodni strani D.''.
28. V ostalem gre za dokaze, s katerimi stranke dokazujejo pravno nerelevantna dejstva v tem postopku, kot bo še v nadaljevanju obrazloženo (kot npr. potek predhodnih postopkov: postopek sprejemanja DPN, postopek presoje vplivov na okolje, postopek izdaje OVS, itd., pričetek opravljanja dejavnosti tožnika, delovanje D., drugi postopki, ki so bili izvedeni z drugimi izvajalci oziroma investitorji, itd.). Med te sodijo: članek Dnevnika z dne 21. 3. 2017 - D. Stankovič: ''V ... začeli pripravljalna dela, potrebna pred gradnjo ploščadi odlagališča NRSAO'', članek v Delu dne 5. 2. 2019 avtorja P. Malovrha: ''... zaveza s triletno zamudo'', članek STA z dne 3. 7. 2018: ''Gradnja skladišča radioaktivnih odpadkov na ... počasnejša od predvidene'', v odlomek iz knjige Franceta Adamiča: Sadje in sadjarstvo v Sloveniji, Ljubljana: Kmečki glas, 1990, str. 153-156, pogodbe med leti 1974-1978, ki sta jih sklenila ... in D., dopis ARAO z dne 20. 1. 2022, zgibanko, ki jo je investitor razdelil na UO dne 30. 6. 2022, stališče Vlade RS, št. 545692-7/2022/1 z dne 11. 7. 2022, dopis DDC z dne 27. 12. 2007, soglasja tožnika z dne 3. 1. 2008, z dne 5. 3. 2008 in z dne 3. 9. 2008, vladno gradivo za sprejem Uredbe o DPN, novice STA ''Javna razgrnitev prostorskega načrta za odlagališče NSRAO z dne 23. 1. 2008'', Poročilo o delovanju in poslovanju GZS, Območna enota ... za leto 2009, vlogo tožnika za pridobitev mnenja in soglasij z dne 16. 10. 2017, soglasje ARAO z dne 27. 10. 2017, soglasje ARAO z dne 8. 11. 2017, javno naznanilo z dne 16. 6. 2020, zaslišanje priče G. G., direktorja ARAO, objavo v Posavskem obzorniku dne 24. 6. 2020, obvestilo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS o izboru zakupnikov, št. 47801-298/2022-6/IK z dne 14. 6. 2022, zapis sestanka s ...-... z dne 6. 6. 2012, obvestilo projektanta C. z dne 11. 12. 2009, revizijsko poročilo Računskega sodišča, št. 1209-3/2009/89 z dne 28. 6. 2011, in porevizijsko poročilo Računskega sodišča, št. 1209-3/2009/109 z dne 25. 10. 2021, portal GURS za zemljišča s parc. št.: ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vpogled v spis I U 457/2023. 29. Tožnik je zavrnitvi njegovih dokaznih predlogov ugovarjal, ker doslej ni imel na voljo učinkovitega pravnega in sodnega varstva, prav tako doslej ni mogel učinkovito uresničevati svoje pravice do izjave in mu zato ni bila na voljo polna vsebinska sodna presoja. Opozoril je na okoljske učinke zadeve, stališče Ustavnega sodišča o možnosti sodelovanja zainteresiranih posameznikov v postopku izdaje GD glede na nemožnost izpodbijanja Uredbe o DPN. Sodišče ugovor zavrača iz razlogov, navedenih zgoraj, ob tem pa še dodaja, da bo tožbene ugovore, ki so pravno relevantni za obravnavano zadevo, upoštevajoč njeno dejansko in pravno stanje, vsebinsko presojalo, med drugim tudi, ali je izpodbijano gradbeno dovoljenje izdano v skladu z Uredbo o DPN, s čimer je tožniku zagotovljena polna vsebinska presoja tudi v tem pogledu.
30. Stranka z interesom je ugovarjala zavrnitvi dokaznih predlogov in uveljavljala bistveno kršitev določb postopka. Tudi v tem delu sodišče vztraja pri svojem dokaznem sklepu iz razlogov, opredeljenih zgoraj in kot jih bo navedlo v nadaljevanju te sodbe.
**K I. točki izreka:**
31. Sprememba tožbe z dne 10. 5. 2023 se ne dopusti.
32. V vlogi, naslovljeni ''Dopolnitev tožbene zahteve'' z dne 10. 5. 2023, je tožnik dopolnil svoj tožbeni zahtevek tako, da se namesto zahtevka: (i) da se izpodbijani akt v celoti odpravi (tj. v točkah I. - VIII. izreka) ter se zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu toženke, oziroma (ii) da sodišče prekine predmetni postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije zaradi odprave posledic protipravnih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, tožbeni zahtevek _po novem_ glasi: (i) da se izpodbijani akt v celoti odpravi (tj. v točkah I. - VIII. izreka) ter se zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu toženke, oziroma (ii) da sodišče prekine predmetni postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije zaradi odprave posledic protipravnih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, oziroma (iii) ugotovi se, da je toženka s tem, ko - preko svojih organov, in sicer zakonodajalca (Državni zbor RS), upravnega organa (Ministrstva za okolje in prostor - Agencija RS za okolje) in nosilca nameravanega posega (A.) ni zagotovila osebnega vabljenja tožnika v postopek izdaje OVS za poseg: gradnja odlagališča NSRAO ..., ..., št. 35402-29/2017, - preko svojega organa, in sicer upravnega organa (Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za prostor, graditev in stanovanja) v postopku izdaje izpodbijanega akta tožniku ni omogočila ustreznih postopkovnih možnosti za zaščito in uveljavitev njegovih pravic, ker izvedenec kmetijske in finančne stroke ni bil postavljen, dokazni predlogi in zahtevki tožnika pa so bili tudi sicer obravnavani le kot pripombe in tožniku ni bil omogočen celovit pravni oziroma sodni preizkus zadeve, - preko svojih organov, in sicer zakonodajalca (Državni zbor RS) in investitorja (A.) v postopku izdaje izpodbijanega akta tožniku ni ponudila nobene učinkovite rešitve v zvezi z reorganizacijo njegovih proizvodnih procesov sadja, zelenjave in krompirja najvišje kakovosti,- preko svojih organov, in sicer upravnega organa (Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za prostor, graditev in stanovanja) in investitorja (A.) v postopku izpodbijanega akta tožniku ni omogočila vpogled v listine: Načrt sistemov tehničnega varovanja (tajen dokument), št. načrta: NRVB-5E/02C, št. mape: NRVC5E/M02C, dokument št. NRVB-B052/058-3, dokument št. načrta: NRVB5V/01C (študija BTF), kršila pravice tožnika iz 14., 15., 22., 33. in 74. člena Ustave ter iz 6., 8., 13. člena EKČP in 1. člena Protokola št. 1 h Konvenciji in je dolžna nemudoma po pravnomočnosti te sodne odločbe odpraviti nezakonito stanje.
33. Po 184. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek). Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek).
34. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča (prvi odstavek 185. člena ZPP). Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi (drugi odstavek 185. člen ZPP).
35. Sodišče je spremembo tožbe vročalo nasprotnima strankama. Toženka izrecno spremembi tožbe ni nasprotovala, temveč utemeljevala razloge za zavrnitev spremenjene tožbe, stranka z interesom je spremembi tožbe nasprotovala.
36. Sodišče spremembe tožbe z dne 10. 5. 2023 ni dopustilo.
37. Tožnik s tožbo izpodbija izdano gradbeno dovoljenje. To pomeni, da izpodbija dokončni upravni akt in zahteva njegovo odpravo (izpodbojna tožba - 2. člen ZUS-1 v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1). V okviru te tožbe tožnik nezakonitost izpodbijanega akta utemeljuje tudi z uveljavljanjem kršitev ustavnih in konvencijskih pravic (V. točka tožbe - kršitve 14., 15., 22., 33., 74. člen Ustave RS, kršitve 6., 8., 13. člena EKČP ter 1. člena Protokola št. 1 k EKČP).
38. V spremembi tožbe z dne 10. 5. 2023 (poleg odprave izpodbijanega akta z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje pristojnemu organu in prekinitev postopka s pričetkom postopka pred Ustavnim sodiščem RS po 156. členu Ustave RS zaradi odprave posameznih posledic protipravnih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika) tožnik zahteva, da sodišče ugotovi, da je toženka z dejanji (ki jih tožnik opredeli) kršila pravice tožnika iz 14., 15., 22., 33. in 74. člena Ustave RS ter 6., 8., 13. člena EKČP in 1. člena Protokola št. 1 k Konvenciji, to nezakonito stanje pa je toženka po pravnomočnosti sodne odločbe dolžna nemudoma odpraviti. Tožnik ta del zahtevka utemeljuje na podlagi 4. člena ZUS-1. 39. Po 4. členu ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča _tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo_. Gre za zakonsko realizacijo drugega odstavka 157. člena Ustave RS in ureja t.i. _subsidiarno sodno varstvo_. Je oblika sodnega varstva, ki v primerih, kjer zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva v drugih postopkih (pred rednimi ali specializiranimi sodišči) zaradi nezakonitih aktov (_ki niso upravni akti, zoper katere bi bilo mogoče sprožiti upravni spor na podlagi 2. člena ZUS-1_) in dejanj oblastnih organov. Gre za novo tožbo (z novim tožbenim predlogom oziroma zahtevkom), za katero je treba ugotoviti obstoj predpisanih procesnih predpostavk (glej zgoraj citirani 4. člen ZUS-1), ki se razlikujejo od procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za obravnavo tožbe, vložene po 2. v zvezi s 33. členom ZUS-1. 40. Iz povedanega nedvomno sledi, da bi bila obravnava spremembe tožbe, vložene po 4. členu ZUS-1, nesmotrna za dokončno ureditev razmerij med strankama, saj je tožnik s tožbo zahteval odpravo upravnega akta (izpodbijanega gradbenega dovoljenja) in mu je sodno varstvo zagotovljeno že na tej podlagi, torej s tožbo, vloženo zoper akt iz 2. člena ZUS-1 in ki jo sodišče tudi obravnava kot prednostno (13. a člen Zakona o sodiščih). Tožnik se zato brez uspeha sklicuje na sklep, I U 159/2015 z dne 20. 1. 2016, kjer se je Vrhovno sodišče postavilo na stališče, da lahko tožnik do odločitve sodišča prve stopnje spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za odpravo tudi v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi _spremenjenih okoliščin_4 želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovan položaj drugih strank. V obravnavanem primeru namreč ne gre za vprašanje spremenjenih okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, in posledično morebitno dopustni spremembi tožbenega zahtevka, temveč za vprašanje dopustnosti same spremembe tožbe (185. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
41. Ob tem sodišče še dodaja, da bo tožbene navedbe o kršitvah ustavnih in konvencijskih pravic, ki jih tožnik uveljavlja v V. točki tožbe, presojalo po vsebini v okviru obravnave izpodbojne tožbe.
**K II. točki izreka:**
42. Tožba ni utemeljena.
43. V primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov NSRAO ..., objekti odlagališča 1. in 2. faza na zemljišču parc. št. ... k.o. ... in ... k.o. ..., z navedenimi podatki ter pod pogoji, kot izhajajo iz izreka gradbenega dovoljenja.
44. Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi 43. člena GZ, po katerem pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: 1. je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora, 2. da sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona; podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti, 3. je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, 4. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, 5. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, 6. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo, 7. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča in 8. je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.
_O pravnem interesu tožnika_
45. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je obstoj pravnega interesa tožnika ena izmed procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko obravnavo tožbe, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (6. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1). Upoštevajoč navedeno, se sodišče najprej opredeljuje do navedb toženke in stranke z interesom v zvezi z izkazovanjem pravnega interesa tožnika za tožbo v tem upravnem sporu.
46. Med strankami je nesporno, da je imel tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja status stranskega udeleženca in ga je toženka kot takega tudi obravnavala.
47. Tožnik je v tožbi svoj pravni interes utemeljeval s solastništvom zemljišča s parc. št. ..., k.o. ..., kot tudi s posestjo zemljišč s parc. št. ..., ..., k.o. ..., ter solastništvom zemljišča s parc. št. ..., k.o. ... V odgovoru na tožbo je toženka navedla, da tožnik svoj pravni interes izkazuje le kot solastnik zemljišča s parc. št. ..., ne pa tudi kot posestnik zemljišč s parc. št. ... in ..., ker ju ima v zakupu, in tudi ne kot solastnik zemljišča s parc. št. ..., vse k.o. ..., ker ta ne meji ne zemljišča, na katerih se bo izvedla nameravana gradnja. Na povedano se navezuje tudi stranka z interesom. Kot zaključno sicer iz odgovora na tožbo toženke ni razbrati, kako naj bi na tak način omejen pravni interes vplival na vsebinsko presojo tožbenih ugovorov tožnika (toženka se namreč do vseh tožbenih ugovorov v nadaljevanju svojega odgovora opredeli), vendar sodišče (ker gre za procesno predpostavko iz 36. člena ZUS-1) s tem v zvezi navaja naslednje:
48. Kot izhaja iz 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi svojih pravnih koristi, pri čemer je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (prvi in drugi odstavek).
49. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je pravna norma, ki je podlaga za udeležbo v postopku, drugi odstavek 36. člena GZ. Ta določa, da so stranski udeleženci v postopku izdaje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko med drugim: - lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva, - druga oseba, ki izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva na gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca (druga in tretja alineja drugega odstavka). Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, pridobijo položaj stranskega udeleženca s priglasitvijo udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, razen če je v 15 dneh od priglasitve udeležbe izdan sklep o zavrnitvi vstopa te osebe v postopek (tretji odstavek).
50. Iz povzetega torej sledi, da lahko tožnik uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegov0/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov.
51. Sodišče sledi razlogovanju toženke, da je pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vezan na _lastništvo oziroma stvarne pravice na zemljišču_, ne pa na pravice, ki izvirajo iz obligacijskopravnih razmerij5, vendar to na obseg presoje tožbenih ugovorov v tem pogledu ne vpliva, saj - kot že povedano - je tožnik solastnik zemljišča, za katerega je bilo ugotovljeno, da lahko oziroma bi nameravana gradnja nanj lahko vplivala oziroma bi lahko vplivala na pravice in pravne koristi tožnika.
52. Sodišče zato sodi, da je pravni interes tožnika za vložitev tožbe v tem upravnem sporu podan in bo njegovo tožbo vsebinsko obravnavalo v celoti.
_O obsegu sodne presoje v predmetnem upravnem sporu_
53. Kot izhaja iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča o izpodbijanem aktu ter uporabljeni pravni podlagi za njegovo izdajo, je bilo gradbeno dovoljenje izdano po določbah II. Poglavja: Postopek izdaje gradbenega dovoljenja četrtega dela GZ. To pomeni, da se (glede na zgoraj citirano določbo 43. člena GZ) v tem postopku (tj. postopku izdaje gradbenega dovoljenja po določbah II. Poglavja četrtega dela zakona) ne preverja, ali lahko nameravani poseg pomembno vpliva na okolje.
54. Ne glede na to sodišče dodaja, da je bila v tem primeru presoja vplivov na okolje nameravanega posega opravljena v postopku izdaje OVS, št. 35402-29/2017-169 z dne 30. 6. 2021, in dopolnilne odločbe k OVS, št. 35402-29/2017-172 z dne 5. 7. 2021. Ta akta sta pravnomočna, kar med strankami ni sporno. Tak postopek se vodi po določbah ZVO-16. 55. Ni sporno, da tožnik v postopku izdaje OVS in izdaje dopolnilne odločbe k OVS ni sodeloval, četudi je - kot je razvidno iz zgoraj citiranih določb ZVO-1 - to možnost imel. Meni sicer (in to opredeli kot bistven tožbeni očitek), da bi ga moral organ, pristojen za izdajo OVS, upoštevajoč njegov pravni položaj kot vodilnega proizvajalca sadja, zelenjave in krompirja, osebno povabiti v postopek izdaje OVS. Sodišče sodi, da to ni ugovor, ki bi ga sodišče lahko vsebinsko obravnavalo v tem upravnem sporu, ko je predmet presoje zakonitost izpodbijanega gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi zgoraj citiranih določb II. Poglavja: Postopek izdaje gradbenega dovoljenja četrtega dela GZ. Tožnik lahko oziroma bi lahko vsebinsko obravnavo tega ugovora dosegel (ob upoštevanju, da je bilo izdano OVS pravnomočno) z uveljavljanjem izrednih pravnih sredstev v postopku izdaje OVS.
56. Glede na navedeno sodišče v tem upravnem sporu ne bo vsebinsko obravnavalo navedb tožnika, ki se nanašajo na okoljske vplive gradnje, saj so bili ti obravnavani in presojani v postopku izdaje OVS (in izdaje dopolnilne odločbe k OVS). Zato tudi tožbeni očitek, da je bil posledično v obravnavanem postopku prikrajšan za vsebinsko obravnavo tovrstnih ugovorov, ne vzdrži sodne presoje.
57. Tožnik je v tožbi, še bolj obširno pa v svojih pripravljalnih vlogah, zatrjeval poslabšanje svojega pravnega položaja zaradi nameravane gradnje (z navedbami o začetku svojega poslovanja, razširitvi ter razvoju na tej lokaciji, v povezavi z gradnjo oziroma postavitvijo D. in sedaj nameravane gradnje) in s tem v zvezi uveljavljal določitev nadomestila za škodo, ki mu bo povzročena z nameravano gradnjo in/oziroma že med samo gradnjo (s čimer v zvezi tožnik tudi v tem postopku - kot je že v upravnem postopku - predlaga postavitev izvedenca finančne oziroma kmetijske stroke).
58. V določbah GZ (ki so bile podlaga za izdajo izpodbijanega akta) ni najti podlage za določitev nadomestila za bodočo ali že morebiti nastalo škodo zaradi nameravane gradnje, dopuščene z izpodbijanim aktom, zato sodišče trditev, kot tudi dokaznih predlogov s tem v zvezi, v tem upravnem sporu ne obravnava. To pa ne pomeni, da tožnik nima možnosti uveljavljati te škode s tožbo v drugem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Sodišče še pripominja, da tožnik s tožbo ni uveljavljal zahtevka po drugem odstavku 7. člena ZUS-1, zato o tem posebej tudi ni odločalo.
59. Sodišče tudi ne bo presojalo tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na poravnavo oziroma ne-možnost njene sklenitve. Drži, da si mora uradna oseba, ki vodi postopek, če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, med postopkom ves čas prizadevati, da se stranke poravnajo, bodisi v celoti ali pa vsaj glede posameznih spornih točk7, vendar pa razlogi za ne-sklenitev poravnave v tem postopku niso pravno relevantna dejstva, ki bi vplivala ali mogla vplivati na presojo pravilnosti in zakonitosti postopka, ki se je končal z izdajo izpodbijanega akta - gradbenega dovoljenja (in njegove pravilnosti), torej oblastnega akta, ki ga je izdal pristojni upravni organ.
60. Predmet tega upravnega spora tudi niso morebitni preventivni zahtevki in ukrepi tožnika zaradi imisij, ki bodo nastale zaradi gradnje. Te lahko tožnik uveljavlja po določbah SPZ oziroma OZ pred civilnim sodiščem splošne pristojnosti.
61. Navedb, ki jih je tožnik uveljavljal v upravnem postopku z vlogo z dne 28. 6. 2022, ne pa tudi v tožbi, sodišče tudi ne bo presojalo. Tožba je namreč samostojno pravno sredstvo (30. člen ZUS-1) in v njej mora tožnik navesti vse razloge, zakaj toži. Tako tudi M. Dobravec Jalen v Komentarju k 30. členu ZUS-1 (GV Založba, Ljubljana 2019, str. 197) in ustaljena sodna praksa8. 62. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi (str. 19) še navedel, da vztraja pri svojih trditvah, da se morajo v zvezi z njegovim pravnim položajem smiselno uporabiti določbe 202. - 235. člena ZUreP-3. Stranka z interesom je ugovarjala, da tožnik teh navedb v tožbi ni uveljavljal in je zato z njimi prekludiran. Tožnik je temu ugovarjal, sicer najprej s pritrditvijo, da teh navedb ni povzel dobesedno v tožbi, da pa jih je uveljavljal v upravnem postopku in smiselno v okviru V. točke tožbe.
63. Po 28. členu ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, pravočasna vložitev tožbe pa predstavlja eno izmed procesnih predpostavk po 36. členu ZUS-1. Povedano drugače: stranka ne more po preteku roka za vložitev tožbe dopolnjevati svojih navedb z novimi razlogi, ki se ne nanašajo na razloge, ki bi jih morebiti nasprotna stranka podala v odgovoru na tožbo9. Sodišče ne sledi stranki z interesom, da je tožnik s temi navedbami prekludiran. V odgovoru na tožbo (str. 8) je stranka z interesom namreč izpostavila razlastitev kot institut, v smislu katerega tožnik uveljavlja določitev nadomestila oziroma škodo (in za katerega v tem primeru po njenem mnenju sicer ne gre - op. sod.), zato ni mogoče šteti, da je tožnik s temi navedbami prekludiran, saj je odgovoril na navedbe stranke z interesom. Sodišče bo tako te navedbe obravnavalo v nadaljevanju sodbe.
_O kršitvah pravil postopka pri izdaji izpodbijanega akta_
64. Člen 45 GZ določa vsebino izreka gradbenega dovoljenja. Ta mora, poleg sestavin, ki so z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za odločbo (213. člen ZUP - op. sod.) vsebovati tudi: 1. osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež investitorja, 2. opis gradnje, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, 3. navedbo parcelnih števil za zemljiške parcele, na katerih se bo izvedla nameravana gradnja, in določitev gradbene parcele, če je to določeno s predpisi o urejanju prostora, 4. številko in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter firmo in sedež projektanta, 5. morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta, 6. številko in datum vseh izdanih mnenj in navedba mnenjedajalcev, 7. veljavnost gradbenega dovoljenja, 8. ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic na naravo, če gre za objekt, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja sprejemljivosti, 9. omilitvene ukrepe, s katerimi se odpravljajo škodljivi vplivi nameravane gradnje na naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če je to potrebno, 10. navedbo, da se z dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja razveljavi predodločba, ki je bila izdana investitorju.
65. Tožnik ugovarja, da izrek ni določen, saj ni jasno, kje bo potekala dostopna pot, kar ni razvidno niti iz obrazložitve dovoljenja.
66. V I. 1 točki izreka so navedeni splošni podatki gradnje, med drugim je opredeljen dostop do javne ceste: preko nove dostopne poti s priključkom na ... cesto in v nadaljevanju na ... K tem delu izreka je toženka v obrazložitvi navedla, da je ''v dokumentaciji za samo odlagališče tudi naveden in na načrtih prikazan predviden dostop, ki poteka po zemljišču investitorja parc. št. ..., k.o. ..., do obstoječe ... ceste''. S tem v zvezi je v I. točki 9, kjer je določena zunanja ureditev odlagališča, še navedeno, da je dostop iz ograjenega območja na interno dostopno cesto.
67. Iz zgoraj citirane določbe 45. člena GZ ne izhaja, da na tak način opredeljen dostop do javne poti ni v zadostni meri določen, saj drugačne vsebine, kot izhaja iz izreka, zakon (45. člen GZ) izreku posebej ne nalaga. Ker pa mora izrek vsebovati tudi sestavine, ki jih zahteva ZUP, se sodišče opredeljuje do tega ugovora še s tega vidika.
68. Člen 213 ZUP določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek), lahko pa se v skladu z zakonom v izreku določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka (drugi odstavek).
69. Predmet postopka je v tem primeru izdaja gradbenega dovoljenja. Kot že navedeno zgoraj, so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka prvega odstavka). Ker iz izreka izhaja, da je dostop do javne ceste zagotovljen (zgoraj citirana peta alineja I. 1 točke izreka), sodišče sodi, da je izrek v tem delu jasen in zadostno določen.
70. Na drugačno presojo zato ne more vplivati navedba tožnika, da ni jasno, kje v PGD se nahaja načrt poteka dostopne poti, saj to za presojo zakonitosti izreka v tem pogledu ni pravno pomembno. V kolikor pa tožnik s tem uveljavlja nezadostno obrazložitev v tem delu, sodišče še ugotavlja, da je dostop do javne ceste opredeljen tudi v PGD oziroma v njeni dopolnitvi, ki jo je prejel tudi tožnik (o dvomu tožnika, ali je dokumentacijo prejel v celoti, se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), kar je navedla tudi toženka v svoji obrazložitvi (str. 10, četrti odstavek), in o čemer se je sodišče prepričalo z vpogledom vanjo.
71. Posledično je ugovor tožnika, da zaradi nejasnosti dostopa presoja vplivov na okolje ni mogla biti ustrezno izvedena, treba tudi zavrniti. Presoja vplivov nameravane gradnje je bila namreč izvedena v že predhodno izvedenem postopku izdaje OVS, ugovorov s tem v zvezi pa sodišče - kot že povedano - v tem upravnem sporu ne obravnava.
72. Tožnik ugovarja kršitev šestega odstavka 213. člena ZUP10 v zvezi s 3. točko prvega odstavka 279. člena ZUP11 oziroma 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP12 v II. točki izreka, v kateri so navedeni številni dokumenti (podrobneje razvidni iz 4. in 5. strani izpodbijanega akta), in s katerim naj bi po mnenju tožnika bilo odločeno, da so za investitorja obvezujoči dokumenti, ki se nahajajo na več tisoč straneh dokumentacije, ki se je med postopkom spreminjala in je bila tožniku dana na vpogled v bistveno drugačni obliki, kot izhaja iz te točke izreka. Tožnik zato dvomi, da je prejel vso dokumentacijo, zlasti zaradi različnega poimenovanja določenih dokumentov.
73. Uvodoma sodišče po pregledu med vsebino mape PGD in vsebino mape PGD_dopolnitev, ki jih je prejel tožnik (kot jo sam opredeljuje in kot jo je povzel v tožbi na str. 5 in 6) ter navedbi dokumentov, ki jih vsebuje PGD za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. NRVB-B052/058-1, maj 2018, dopolnitev vodilne mape A, september 2021 in čistopis vodilne mape, januar 2022, C. (II. točka izreka), ugotavlja, da je tožnik prejel celotno dokumentacijo, ki je v II. točki izreka navedena kot dokumentacija, ki je sestavni del tega dovoljenja. Označbe dokumentov se res povsem ne ujemajo, vendar podroben pregled in primerjava dokumentov iz akta in povzetka iz tožbe pokaže, da gre za iste dokumente. Kot primer: dokument 0/1 vodilna mapa, objekti odlagališča je v izreku označen še s št. načrta NRVB5/01C in št. mape NRVB5V/M01C, v PGD oziroma dopolnitvi PGD tožnika pa je označen z 0_NRVB5V_M01C_Vodilna mapa:objekti (1). Tak način označbe dokumentov v PGD terja tudi Pravilnik o projektni dokumentaciji, na katerega se sklicuje stranka z interesom v odgovoru na tožbo in čemur tožnik ne nasprotuje. Hkrati tudi ni mogoče slediti očitku o zmedi zaradi poimenovanj dokumentov, saj - kot že povedano - gre za iste dokumente. Povzeto pomeni, da četudi bi bil ugovor o predložitvi dokumentacije v bistveno drugačni obliki utemeljen (kar iz podatkov spisa ne izhaja), to še vedno ne pomeni, da tožniku ni bila dana na vpogled in v izjavo dokumentacija, ki je sestavni del tega dovoljenja, kot to izhaja iz II. točke izreka. Tako je jasno, kateri pogoji so za investitorja obvezujoči - (med drugim) vsi tisti, ki izhajajo iz PGD (II. točka izreka), izrek pa je zato skladen s šestim odstavkom 213. člena ZUP.
74. Konkretno tožnik s tem v zvezi ugovarja, da ni prejel treh dokumentov: - (i) Načrt sistemov tehničnega varovanja (tajen dokument), št. načrta: NRVB5E/02C, št. mape: NRVC5E/M02C, (ii) dokument št. NRVB-B052/058-3, in (iii) dokument št. načrta: NRVBSV/01C (študija BTF).
75. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil dokument Načrt sistemov tehničnega varovanja (tajen dokument), št. načrta: NRVB5E/02C, št. mape: NRVC5E/M02C, pomotoma naveden kot del PGD, ki je sestavni del tega dovoljenja, zato je bil izdan tudi sklep o popravi pomote, št. 35105-95/2021-2550 z dne 5. 10. 2022, s katerim je bilo to tudi ugotovljeno. Tožnik je v tožbi sicer ugovarjal, da sklepa ni prejel po pooblaščencu, zaradi česar (po njegovem mnenju) ni (bilo) mogoče šteti, da ga je sploh prejel, v nadaljevanju postopka na naroku za glavno obravnavo 31. 5. 2023 pa je izrecno potrdil, da je bil sedaj sklep vročen (tudi) pooblaščencu. Glede na povedano je med strankama nesporno, da ta dokument ni del obravnavane PGD.
76. V zvezi z dokumentom, št. NRVB-B052/058-3, se sodišče sklicuje na obrazložitev toženke, ki je tožniku pojasnila, da ta projekt ni sestavni del zahtevka investitorja in zato z njim stranke niso mogle biti seznanjene (str. 11, šesti odstavek akta), tožnik pa ne zatrjuje, da to ne drži. 77. Kar se tiče dokumenta, št. načrta: NRVBSV/01C, ki vsebuje tri variante nadomeščanja kmetijskih zemljišč po študiji BTF, pa sodišče tudi ugotavlja, da ne gre za dokument, ki bi bil sestavni del PGD, na podlagi katerega je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje (II. točka izreka), česar tožnik ne oporeka. Že zato tožniku ni mogla biti kršena pravica s tem v zvezi.
78. Zaradi nepredložitve teh dokumentov je bila po mnenju tožnika kršena Aarhuška konvencija, ki v 4. členu omogoča dostop do okoljskih informacij javnosti. Ker ti dokumenti, kot obrazloženo zgoraj, niso del dokumentacije, na podlagi katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, do kršitve 4. člena Aarhuške konvencije (ne da bi se sodišče pri tem opredeljevalo, ali sploh gre za okoljske informacije v smislu 3. točke 2. člena konvencije), v tem postopku ni moglo priti. Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo še dodala, da je šlo za primer iz 6. in ne 4. člena Aarhuške konvencije (ta zagotavlja udeležbo javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih, pri čemer se nanaša izključno na postopek okoljskega odločanja), kar pa glede na povzeti ugovor tožnika in presojo sodišča ni pravno relevantno.
79. Tožnik še ugovarja nejasnosti izreka v III. in IV. točki izreka izpodbijanega akta, zlasti zaradi njune souporabe.
80. V III. točki izreka so našteta mnenja pristojnih organov in organizacij, ki so jih ti podali k predmetni gradnji. V IV. točki izreka je navedeno, da so podrobnejši mikrolokacijski, ekološki, tehnični in oblikovalski pogoji obravnavanega posega določeni v dokumentaciji, določeni v točki II. tega dovoljenja in mnenjih, navedenih v III. točki tega dovoljenja in so za investitorja obvezujoči; investitor mora med gradnjo, po končani gradnji in pri uporabi objekta upoštevati tudi _pogoje, ki imajo ustrezno pravno podlago_ in so jih k izvedbi gradnje in uporabi objekta z vidika njihove pristojnosti podali mnenjedajalci, navedeni v točki III. tega dovoljenja.
81. Po presoji sodišča izrek v tem delu tudi ni nejasen oziroma nedoločen in posledično neizvršljiv. Po 3. točki prvega odstavka 43. člena GZ mora biti nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, kar po arg. a contrario pomeni, da za investitorja ne morejo biti zavezujoči pogoji, ki nimajo podlage v predpisih. Tožniku tudi ni mogoče pritrditi v zvezi z nejasnostjo izreka oziroma souporabe v II. in III. točki izreka. V II. točki izreka so navedeni pogoji, ki izhajajo iz projektne dokumentacije, ki je sestavni del dovoljenja, in tudi te pogoje mora investitor izpolnjevati. Drži, da ta del izreka ne vsebuje dostavka _ki imajo ustrezno pravno podlago_, kar pa tem pogojem ne odvzema veljave. Zato ni mogoče govoriti o višji ali nižji veljavi pogojev v primeru obstoja konfliktov med pogoji iz II. in pogoji iz III. točke izreka, pri čemer niti ni jasno, v kakšnem primeru bi lahko prišlo do takega konflikta, česar tožnik niti ne konkretizira. Jasno tudi je, da mora investitor pogoje, določene v IV. točki izreka, upoštevati med gradnjo, po končani gradnji in pri uporabi objekta, in torej ne pred pričetkom del, kot je to določeno v V. točki izreka akta. Dvomu tožnika o ''relativizaciji pogojev'' (ki sicer ostaja na pavšalni ravni) torej ni mogoče slediti.
_O napačni uporabi materialnega prava_
82. Po presoji sodišča je gradbeno dovoljenje izdano skladno s 1. točko prvega odstavka 43. člena GZ. Uvodoma je treba izpostaviti, da je skladnost gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta potrebna v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kot to določa citirana 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ, in ne torej s celotnim predpisom. Že zato ne vzdrži tožbena navedba, da je organ opustil presojo skladnosti gradnje z ostalimi določbami Uredbe o DPN, razen z vidika skladnosti s 3., 5., 7., 8., 10. in 36. členom, saj tožnik pri tem niti ne konkretizira, katere so tiste določbe Uredbe o DPN, ki se nanašajo na graditev objektov (izpostavi zgolj prvi in drugi odstavek 24. člena, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), v zvezi s katerimi toženka po njegovem mnenja ni presojala skladnosti gradnje. Hkrati je jasno iz izpodbijanega akta, da bila opravljena presoja tudi z vidika 6., 9., 10., 15., 17., 20. in 38. člena Uredbe o DPN (str. 9 obrazložitve).
83. Člen 24 Uredbe o DPN se nahaja v Poglavju VII. Pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in ureja varovanje kmetijskih zemljišč.
84. Po prvem odstavku te določbe mora investitor s primerno organizirano gradnjo in zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo odlagališča zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč. Po drugem odstavku je pri gradnji odlagališča treba omejiti gibanje gradbene mehanizacije na območju gradbišča, za gradbeni prevoz se uporabljajo obstoječe ceste; med gradnjo morajo biti ohranjeni oziroma zagotovljeni dostopi na kmetijske površine, začasnih objektov in deponij na kmetijskih zemljiščih ni dopustno postavljati, razen če ni drugih primernejših rešitev. Zagotovi se sodelovanje z lastniki, katerih zemljišča so v začasni uporabi.
85. V zvezi z varstvom tal in kmetijskih površin so v V. 2 točki izreka izpodbijanega akta določeni ukrepi, ki so za investitorja tudi zavezujoči, ki jih tožnik v ničemer ne prereka.
86. Tožnik ne pojasni, v čem je gradnja neskladna s prvim odstavkom 24. člena Uredbe. Očitno namreč je upoštevana tudi ta določba Uredbe o DPN, kot navedeno: _Na grafičnih prilogah je razvidno območje gradbišča, znotraj katerega se organizirajo deponije zemljišče, gradbenega materiala ter pomožni objekti gradbišča,_ kar izhaja iz dokumenta Skladnost s prostorskim aktom (Št. načrta: NRVB5V/01C), ki je del projektne dokumentacije, ki je sestavni del dovoljenja. Tožnik pa ne pojasni, na kakšen način taka opredelitev dokumentov v PGD izkazuje neskladnost izpodbijanega gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom.
87. Kot pa že navedeno dokument, št. NVRBB052/058-3, ni del te projektne dokumentacije, zato tožnik ne more z uspehom uveljavljati neupoštevanja drugega odstavka 24. člena Uredbe o DPN oziroma nemožnosti preveritve, ali je bila ta določba upoštevana ali ne, ker mu ta dokument ni bil predočen.
88. Sodišče še dodaja, da je z vsebinsko obravnavo tožbenih ugovorov v zvezi z uporabo Uredbe o DPN tožniku omogočilo, da se o gradnji izreče tudi z vidika primernosti določb tega predpisa glede na konkretne pogoje gradnje (sklep Ustavnega sodišča, št. U-I-13/11 z dne 24. 3. 2011).
89. Tožnik nadalje meni, da bi morala toženka (upoštevajoč njegov pravni položaj) v tem primeru uporabiti določbe ZUreP-3. Konkretno pri tem izpostavi prvi odstavek 212. člena (ker je treba upoštevati, da bodo zaradi nameravane izgradnje odlagališča NSRAO zemljišča v upravljanju tožnika izgubila zanj gospodarski pomen in je možno zahtevati njihov odkup s strani razlastitvenega upravičenca), četrti odstavek 216. člena (da ni upravičenec do nadomestila zgolj kot solastnik, temveč tudi kot zakupnik zemljišč) in četrti odstavek 219. člena (da je treba nadomestilo za škodo določiti z uporabo določb zakona, ki veljajo za odškodnino za razlaščeno nepremičnino). S tem ugovorom tožnik ne more biti uspešen, ker ne gre za postopek razlastitve, v katerem bi imel tožnik status razlastitvenega zavezanca in bi posledično prišlo do odvzema ali omejitve njegove (so)lastninske pravice. In ker ne gre za postopek razlastitve, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa se nadomestilo oziroma škoda zaradi nameravane gradnje ne določa, ni mogoče govoriti o pravni praznini, zato smiselna uporaba določb ZUreP-3 ne pride v poštev.
_O kršitvah ustavnih in konvencijskih pravic tožnika in o predlogu tožnika za prekinitev postopka zaradi začetka postopka po 156. členu Ustave RS_
90. Tožnik uveljavlja kršitev 14., četrtega odstavka 15. člena, 22., 33. in 74. člena Ustave RS ter 6., 8., 13. člena EKČP ter 1. člena Protokola št. 1 k EKČP. 91. Sodišče ne sledi razlogovanju tožnika, da dosedaj ni imel možnosti, da bi učinkovito zavaroval svoje pravice in pravne interese, v katere bo poseženo zaradi nameravane gradnje. Kot že poudarjeno je tožnik imel v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca in je torej imel možnost v postopku sodelovati ter podati svoje ugovore, toženka pa je njegove ugovore vsebinsko obravnavala. Zato ne drži, da tožnik ni bil obravnavan kot subjekt postopka. To, da tožnik z ugovori in svojimi zahtevki ni uspel, pa še ne pomeni neučinkovitosti varstva njegovih pravic in pravnih koristi oziroma, da je toženka štela, da njegovih pripomb ni bila dolžna upoštevati, saj jih je obravnavala ter presodila, da so neutemeljene.
92. V zvezi s navedbami o pravici tožnika zaradi poslabšanja njegovega pravnega položaja do restitucije škode, o učinkovitem uveljavljanju preventivnih zahtevkov in ukrepov zaradi pretečih imisij in o možnosti sklenitve poravnave se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na ožji del svoje obrazložitve, kjer je obravnavalo obseg sodne presoje tega upravnega spora.
93. Sodišče še dodaja, da uporabljeni predpisi v tem postopku ne dopuščajo drugačne obravnave tožnika (GZ, Uredba o DPN ter ZUP) oziroma - kot sam navaja - pripoznanja, da zanj ne morejo veljati enaki kriteriji kot za običajnega državljana, ''ker je upravljavec 30 ha velikega kompleksa najboljših kmetijskih zemljišč v neposredni bližini odlagališča radioaktivnih odpadkov B. B.'', temveč mora tožnik v postopku izkazati utemeljenost svojih navedb (pripomb, ugovorov, zahtevkov, itd.) in na tak način doseči uveljavitev svojih pravic in pravnih interesov.
94. Ker tožnik kršitev ustavnih in konvencijskih pravic utemeljuje s sklicevanjem na zatrjevane kršitve v postopku pred izdajo izpodbijanega akta in za katere je sodišče presodilo, da niso podane, zavrača ugovor o kršitvi ustavnih in konvencijskih pravicah tožnika. Tožnik je bil v tem postopku enakopravno obravnavan (14. člen Ustave RS oziroma/in 6. člen EKČP), imel je možnost uresničiti svoje pravice (15. člen Ustave RS v zvezi z 8. členom EKČP, 22. členom Ustave in 13. členom EKČP), v okviru postopka je mogel zavarovati svojo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave oziroma/in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP) in do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave oziroma/in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP), vse (tudi) v okviru materialnopravnih določb, ki veljajo za ta primer.
95. Tožnik pod (ii) točko tožbe predlaga, da sodišče prekine predmetni postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije na podlagi 156. člena Ustave RS zaradi odprave posledic protipravnih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika.
96. 156. člen Ustave RS določa, da če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča. 97. Iz citirane določbe jasno izhaja, da se postopek na tej podlagi prekine v primeru, če sodišče meni, da je zakon (ki bi ga moralo uporabiti) protiustaven. Na zakonski ravni je postopek določen v 23. členu Zakona o ustavnem sodišču in določa smiselno enako, tj. da sodišče, ki pri odločanju meni, da je _zakon ali del zakona_, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Prekinitev postopka na tej podlagi iz razlogov, kot jih uveljavlja tožnik, zato ni mogoča, posledično sodišče predlogu ni sledilo in postopka prekinilo.
98. Sodišče je glede na navedeno tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).
99. Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).
**K III. in IV. točki izreka:**
100. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
101. Ker ZUS-1 nima posebnih določb v zvezi s povrnitvijo stroškov strank z interesom, je treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom je na naroku za glavno obravnavo 31. 5. 2023 sicer predlagala povrnitev stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, vendar v tem predpisu za obravnavo njenega stroškovnega zahtevka ni najti podlage, saj Pravilnik obravnava povrnitev stroškov le tožniku v upravnem sporu in ne tudi morebitnim drugim strankam upravnega spora.
102. Po prvem odstavku 154. člena ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stranka z interesom je sodišču posredovala več vlog, v katerih je navajala bistveno enako oziroma podobno, kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe. Glede na povedano sodišče ocenjuje, da njene navedbe v vlogah niso pripomogle k rešitvi zadeve, posledično zato stroški, ki jih priglaša, niso bili potrebni.
1 Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. 2 Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (prvi odstavek). 3 Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o zadevi, ki je predmet postopka. 4 Iz obrazložitve sklepa, I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016, izhaja, da je tožnik vložil izpodbojno tožbo, po tem, ko je bila obveznost iz izpodbijane odločbe že izpolnjena, in je torej šlo za vprašanje, ali bi moralo tožnika sodišče posebej pozivati na spremembo tožbe iz izpodbojne (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1) v ugotovitveno tožbo (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), in na opredelitev pravnega interesa za slednjo. 5 Tako tudi naslovno sodišče v podobni zadevi, I U 2028/2018 z dne 21. 1. 2020; 6 58. in 64. člen ZVO-1 7 Prvi odstavek 137. člena ZUP 8 Npr. sodbe Upravnega sodišča RS, I U 167/2013, I U 688/2012, 9 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 334/2016 z dne 14. 6. 2017; 10 Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. 11 Za nično se izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. 12 Za bistveno kršitev pravil postopka se v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti.