Jedro

Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi VL 121209/2013 z dne 29. 7. 2013 in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper v uvodu citirano sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču s stroškovno posledico. Navaja, da je bil nad toženo stranko na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 371/2009 dne 3. 6. 2009 začet stečajni postopek. Šlo je za odmeven dogodek, o katerem so že na dan stečaja poročali številni slovenski tiskani in elektronski mediji ter tudi glavne televizijske hiše, tako da je bila o stečaju obveščena vsa slovenska javnost. Tožena stranka na zatrjevano dejstvo začetka stečajnega postopka ni odgovorila, prav tako pa se do navedenega dejstva ni opredelilo prvo sodišče, čeprav bi se moralo, saj je bistveno za odločitev v zadevi, zaradi česar je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je svoj zahtevek v tej pravdi utemeljila tudi na določbah ZFPPIPP. Iz 246. člena ZFPPIPP izhaja, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla ali drugega pravnega dejanja za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postopka. Glede na navedeno pravno pravilo je za odločitev v zadevi bistveno, da je toženec svojo izpolnitev opravil dne 19. 6. 2009, torej po začetku stečajnega postopka, zaradi česar je tožnikov nalog, da naj toženec dolžni denarni znesek nakaže na TRR DURS že dne 3. 6. 2009 prenehal. Posledično toženec svoje izpolnitve dne 19. 6. 2009 ni izpolnil pravilno, saj bi moral izpolnitev opraviti na račun tožnika in ne na račun tretje osebe – DURS, in je zato odločitev sodišča materialnopravno zmotna.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejstveni substrat zadeve, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati le zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišče stori, če tožeči stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožba zmotno meni, da je ta kršitev podana, ker se sodišče ni opredelilo do neprerekanih navedb tožeče stranke, da je bil nad njo dne 3. 6. 2010 začet stečajni postopek. Glede na takšno navedbo ne more iti za kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč bi šlo za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa bi bila podana, če bi imela izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zlasti če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa bi bili ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodba sodišča prve stopnje opisanih pomanjkljivosti nima, je ustrezno obrazložena, pritožbeno sodišče pa je sprejeto odločitev lahko preizkusilo. V obrazložitvi sodbe se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh bistvenih dejstev glede izpolnitve obveznosti iz med pravdnima strankama sklenjene kupoprodajne pogodbe.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na naslednja odločilna dejstva: - med pravdnima strankama je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za hladilnik v vrednosti 600,00 EUR; - tožena stranka je pri tožeči stranki dne 5. 5. 2009 prevzela hladilnik (dobavnica pod B2 v spisu), za kar ji je bil dne 8. 5. 2009 izdan račun; - račun je izdala tožeča stranka ter na njem kot prejemnika plačila kupnine navedla MF DURS z njegovo TRR številko; - tožena stranka je v skladu z navodilom svojo obveznost iz kupoprodajne pogodbe, to je plačilo kupnine izpolnila, kar je dokazala s kopijo plačilnega naloga pod B3 v spisu.

8. Na podlagi 280. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.

9. V konkretnem primeru uporaba 246. člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne pride v poštev, saj z začetkom stečajnega postopka preneha veljavnost dolžnikovih nalogov in prepoved drugih plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postopka. V konkretnem primeru ne gre za mandatno razmerje med naročiteljem in prevzemnikom naročila za izvedbo pravnega posla za račun dolžnika oz. v breme njegovega transakcijskega računa, temveč je toženec izpolnil obveznost iz kupoprodajne pogodbe, to je plačilo kupnine za dobavljeno blago, osebi, ki jo je kot upnik določil tožnik.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.