Jedro

Sodišče tožniku ne more prisoditi kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je sicer po materialnem pravu do tega upravičen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je, po tem ko je M. R. 6.3.2003 umrla, zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da tožnik ni dolžan plačevati preživnine M. R., ki mu je bila naložena s sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, opr. št. III P 170/92. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi glede zvišanja preživnine, ki je bila določena z navedeno sodbo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvenih kršitev določb postopka, kakor tudi zaradi kršitve materialnega prava". Tožnik nasprotuje stališču sodišč, da naj bi šlo v tožbi za ugotovitveni zahtevek; tožbeni zahtevek naj bi bil oblikovalni zahtevek, s katerim se zahteva prenehanje plačevanja preživnine s tem, ko tožnik navaja, da ni dolžan plačevati preživnine. Tožnik je tudi v pripravljalni vlogi dne 5.3.2004 navedel, da gre za spremenjene okoliščine, ker ni zaposlen, prav tako pa je toženka ob zaslišanju v letu 1998 povedala, da ne zahteva preživnine. Revidentovo stališče je tudi, da je treba ukiniti plačevanje preživnine, ker je bil nezakonito izpeljan postopek v zvezi z določitvijo preživnine pri sodišču. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in pooblaščencu nasprotne stranke, ki na revizijo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). S tožbenim zahtevkom je opredeljena vsebina sodnega varstva, s tem pa so tudi opredeljene meje sodnega preizkusa. Sodišče v skladu z načelom dispozitivnosti tožniku ne more prisoditi kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je sicer tožnik po materialnem pravu do tega upravičen. Tožnikov tožbeni zahtevek meri na ugotovitev, da tožnik materi ni dolžan plačevati preživnine, ker v času odločanja pri Temeljnem sodišču v Mariboru, Enoti v Mariboru niso bile podane predpostavke za odmero preživnine, v postopku pa so bile storjene procesne kršitve. S tožbo torej tožnik izpodbija veljavnost pravnomočne sodne odločbe, za kar pa v našem pravnem sistemu ni ustrezne podlage. Sodno odločbo je namreč dopustno izpodbijati le v okviru rednih pravnih sredstev (pritožba) in izrednih pravnih sredstev (revizija, obnova postopka).

7. Zaradi navedenih razlogov tudi v nobenem primeru ni mogoče upoštevati revizijskih trditev o tem, da bi bilo treba ukiniti prisojeno preživnino zaradi spremenjenih okoliščin na strani tožnika. V zvezi z navedenimi trditvami bi bila lahko podana le utemeljenost oblikovalnega tožbenega zahtevka zaradi ukinitve preživnine. Z oblikovalno tožbo se pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje ali odpravlja in se zato v zvezi z njo nudi močnejša oblika pravnega varstva kot pa v zvezi z vloženo ugotovitveno tožbo, ki zgolj ugotavlja obstoj ali neobstoj pravnega razmerja (primerjaj dr. Lojze Ude in ostali avtorji: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, prva knjiga, str. 35). Sodišče bi zato z odločitvijo o ukinitvi preživnine, tožniku prisodilo več, kot je zahteval s tožbo, to pa bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP.

8. Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. V odločitvi o zavrnitvi revizije je implicirana tudi odločitev o zavrnitvi predloga revidenta za povrnitev njegovih stroškov v revizijskem postopku.