Jedro

1. V 61. členu ZTPDR je določeno, da se postopek začne na zahtevo, v kateri morajo biti očitane kršitve delovnih obveznosti časovno in krajevno opredeljene. Le tako sestavljena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zagotavlja delavcu pravico do obrambe oz. zagovora v postopku. V zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka kršitve niso opredeljene, saj se je delavcu očitalo le hujšo kršitev delovne obveznosti po 6. tč. 35. člena Kolektivne pogodbe, ker naj bi v času bolniškega staleža zlorabljal pravico do bolniškega dopusta s tem, da je opravljal razna dela pri hiši ter je bil precej odsoten od doma, v obrazložitvi zahteve pa se je tožena stranka sklicevala na poročilo o izvajanju detektivskih storitev, ki je bilo kasneje izločeno iz postopka.

2. Iz izreka sklepa disciplinske komisije ni razvidno, kdaj in kako je tožnik kršil delovne obveznosti in s čim je zlorabil pravico do bolniškega staleža. Po določbi 6. tč. 35. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke delavec hujše krši delovno obveznost v primeru, da zlorabi pravico do bolniškega dopusta s tem, da s svojim ravnanjem podaljšuje zdravljenje oz. odsotnost z dela; se ukvarja s pridobitno dejavnostjo; se ne ravna po pisnih ali ustnih navodilih pristojnega zdravnika. Ker niti iz obrazložitve sklepa ni razvidno, s katerimi od naštetih dejanj naj bi tožnik storil očitane kršitve delovne obveznosti, gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere se sklepov tožene stranke ne da preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. 1 izreka) spremeni tako, da se glasi: "Razveljavita se odločba disciplinske komisije tožene stranke R. d.d., št. 16/2000 z dne 20.6.2000 ter odločba komisije za ugovore št. 09/00 z dne 26.7.2000 kot nezakoniti.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in mu še vedno traja.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja ter mu izplačati vse zapadle plače z izjemo za obdobje, ko je bil tožnik zaposlen pri S.Ž. d.d.. Zapadle plače mora tožena stranka izplačati skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega posameznega zneska.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 32.130,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo".

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 20.000,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe disciplinske komisije tožene stranke z dne 20.6.2000 ter odločbe komisije za ugovore z dne 26.7.2000 in ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu za čas neupravičenega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja ter mu izplačati vse zapadle plače z izjemo za obdobje, ko je bil tožnik zaposlen pri S.Ž. d.d. ter povrniti stroške postopka.

Zoper tako odločitev se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo razveljavi ter spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik v prvi vrsti uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje temeljilo predvsem na izpovedi detektiva J. P. Pri tem je spregledalo, da priča J. P. pred začetkom svojega dela tožnika sploh ni poznal, zato ni jasno, ali je opazoval pravo osebo in ali so njegove navedbe verodostojne. Izpovedi priče pa so tudi vprašljive iz razloga, ker je le-ta na zaslišanju trdil, da je videl tožnika 7.4.2000, ko naj bi ob 11:55 natakal v vrtno kosilnico gorivo, nato kosil travo, neizpodbitno dejstvo pa je, da je tega dne tožnik bil pri zdravniku na zdravniškem pregledu, kar priznava tudi tožena stranka. Meni tudi, da bi sodišče moralo upoštevati, da je zoper pričo J. P. vložena kazenska ovadba in je le-ta za to zainteresiran za tako pričanje, kot ga je podal pred sodiščem, česar pa sodišče ni upoštevalo.

Pritožnik tudi meni, da ima sodba take pomanjkljivosti, da se jih ne da preizkusiti, saj sodišče prve stopnje ugotavlja, da so bile v disciplinske postopku določene pomanjkljivosti in da jih je komisija za ugovore kolikor toliko sanirala, čeprav naj bi bili izdelki še daleč od tega, da bi bili dobri. Sodišče se tudi ni opredelilo do samega poročila J. P., ki je bilo podlaga za uvedbo disciplinskega postopka. Vsebina tega poročila pa je dejansko presegla dovoljen delokrog detektiva J. P.. Tožnik meni, da izločitev detektivovega poročila s strani komisije za ugovore, ne pomeni nikakršne sanacije disciplinskega postopka.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Glede na pritožbene navedbe navaja, da je detektiv J. P. na zaslišanju povsem jasno in nedvoumno izjavil, da je pri opravljanju nadzora bolniškega staleža podatke o identifikaciji tožnika pridobil od tožene stranke, naknadno pa je identifikacijo preverjal z neposrednimi ugotovitvami in sicer preko razgovorov z osebami, ki živijo v neposredni bližini in ga poznajo. V zvezi z obiskom pri zdravniku dne 7.4.2000 pa tožena stranka opozarja na dejstvo, da je tožnik zaslišan pred sodiščem sam zatrjeval, da je bil spornega dne pri okulistu specialistu, ko pa mu je tožena stranka predložila potrdilo, da je bil pri splošnem zdravniku, kjer nedvomno ni čakal cel dan, je le-ta obmolknil. Neutemeljena je tudi trditev tožnika o ugotovljenih bistvenih kršitvah disciplinskega postopka. Uporaba detektiva kot organa nadzora bolniškega staleža in njegovih poročil je dovoljena, razlog za izločitev poročila s strani komisije za ugovore pa leži predvsem v tem, da so določeni podatki navedeni v poročilu za podjetje nerelevantni in za postopek nepotrebni. Pravna podlaga za nadaljevanje postopka z izločitvijo poročila ni prenehala obstajati.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno ugotovilo dejansko stanje, da pa na ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo materialnega prava.

Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zahteval presojo sklepov delodajalca o njegovi disciplinski odgovornosti. Sodišče prve stopnje je sicer najprej ocenjevalo, ali je bil postopek pri toženi stranki zakonit ali so bile storjene takšne kršitve postopka, da bi bilo potrebno izpodbijane sklepe iz tega razloga razveljaviti. Ugotovilo je, da je bil postopek predvsem na prvi stopnji pri delodajalcu zelo skromen, da pa je komisija za ugovore, ki je določene pomanjkljivosti odpravila, zadevo kolikor toliko sanirala. Zavzelo je stališče, da ni šlo za bistvene kršitve pravil postopka. S takim zaključkom sodišča prve stopnje pa se pritožbeno sodišče ne strinja, saj je v nasprotju z določbami materialnega prava. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90, ki se v Republiki Sloveniji uporablja kot republiški predpis) ureja odgovornost delavcev za delovne obveznosti in predpisuje tudi postopek. Tako je v 61. členu ZTPDR določeno, da se postopek začne na zahtevo, v kateri morajo biti očitane kršitve delovnih obveznosti časovno in krajevno opredeljene. Le tako sestavljena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zagotavlja delavcu pravico do obrambe oz. zagovora v postopku. V zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka (A 1) očitane kršitve delovnih obveznosti niso opredeljene, temveč se je delavcu v postopku očitalo le hujšo kršitev delovne obveznosti po 6. tč. 35. člena Kolektivne pogodbe, ker naj bi v času bolniškega staleža zlorabljal pravico do bolniškega dopusta s tem, da je opravljal razna dela pri hiši ter je bil precej odsoten od doma. V obrazložitvi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka se je tožena stranka sklicevala na poročilo o izvajanju detektivskih storitev, ki pa je bilo kasneje v postopku na drugi stopnji na ugovor delavca v postopku - sedaj tožnika in mnenje direktorja uprave tožene stranke, izločeno iz postopka. Tako že zahteva za uvedbo disciplinskega postopka nima nujnih sestavin, ki bi zagotavljale zakonitost disciplinskega postopka.

Tožena stranka je nato s sklepom disciplinske komisije tožnika spoznala za odgovornega, ker je zlorabil pravico do bolniškega staleža, s čemer je huje kršil delovne obveznosti po 6. tč. 35. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke in mu izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Iz izreka sklepa disciplinske komisije ni razvidno, kdaj in kako je tožnik kršil delovne obveznosti in s čim je zlorabil pravico do bolniškega staleža. Po določbi 6. tč. 35. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke delavec hujše krši delovno obveznost v primeru, da zlorabi pravico do bolniškega dopusta s tem, da s svojim ravnanjem podaljšuje zdravljenje oz. odsotnost z dela; se ukvarja s pridobitno dejavnostjo; se ne ravna po pisnih ali ustnih navodilih pristojnega zdravnika. S katerimi dejanji naj bi tožnik storil očitane kršitve delovne obveznosti ni razvidno niti iz obrazložitve sklepa, saj ni razvidno ali je delavec z ravnanji, ki jih je ugotovil detektiv podaljševal zdravljenje oz. odsotnost z dela, se ukvarjal s pridobitno dejavnostjo ali se ni ravnal po pisnih ali ustnih navodilih pristojnega zdravnika. To pa ni razvidno niti iz sklepa komisije za ugovore, ki je zahtevo za varstvo pravic delavca zavrnila kot neutemeljeno in potrdila sklep o prenehanju delovnega razmerja. Opisane kršitve postopka predstavljalo absolutno bistvene kršitve pravil postopka, zaradi katerih se sklepov tožene stranke ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju z določbami zakona, ko je ocenilo, da to niso bistvene kršitve postopka in sicer iz razloga, ker je splošno znano, da je bolniških odsotnosti veliko in da tega ni mogoče nekritično sprejeti.

Glede na ugotovljene absolutno bistvene kršitve pravil disciplinskega postopka, zaradi katerih so izpodbijani sklepi nezakoniti, pritožbeno sodišče ni obravnavalo drugih pritožbenih ugovorov v zvezi s pridobivanjem dokazov in njihovo verodostojnostjo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu na podlagi določbe 4. tč. 358. člena ZPP spremenilo tako, da je zahtevku tožnika na ugotovitev nezakonitosti sklepov disciplinskih organov ugodilo. V posledici navedenega je spremenilo tudi izrek o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in sicer je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti priglašene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, ki obsegajo sestavo pripravljalne vloge (120 odvetniških točk), pristop na narok dne 7.12.2000 (80 odvetniških točk), trajanje (100 odvetniških točk), skupaj 300 odvetniških točk, upoštevaje vrednost odvetniške točke v času odločanja pred sodiščem prve stopnje 90,00 SIT, tako znašajo priznani stroški 27.000,00 SIT, pri čemer je potrebno upoštevati še priglašani 19 % DDV, tako da znašajo skupaj stroški pred sodiščem prve stopnje 32.130,00 SIT.

Pritožbeno sodišče je tudi sklenilo, da je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pritožbene stroške, ker je s pritožbo uspel. Tožnik je priglasil stroške v višini 200 odvetniških točk, kar predstavlja ob vrednosti odvetniške točke 100,00 SIT ob odločanju pritožbenega sodišča 20.000,00 SIT. Sodišče je priglašeno nagrado priznalo, kar je v skladu z Odvetniško tarifo (OT - Ur. l. RS, št. 7/95 - 78/2001) tar. št. 10, tč. 1 b in tč. 4.