Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal v nasprotju z načelom zaslišanja stranke, ko tožnice ni seznanil s svojimi ugotovitvami, niti ji ni dal možnosti, da se izjasni o okoliščinah, ki so bile odločilne za presojo o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. BPP 17/2013-3 z dne 15. 2. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za delitev solastnih nepremičnin in za zastopanje pred sodiščem prve stopnje. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica v svoji vlogi navedla, da je po pokojni mami podedovala nepremičnini parc. št. 2935 ter 2937 k.o. ... ter da želi solastnino sedaj razdeliti. Organ za BPP je zato štel, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za delitev solastnih nepremičnin. V zvezi z navedenim pa je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in sicer po 2. alinei prvega odstavka navedenega člena. Iz sklepa o dedovanju je namreč razvidno, da je tožnica podedovala 1/24-tino parc. št. 2935 k.o. ..., katere vrednost po podatkih GURS znaša 29.051,00 EUR. Prosilkin delež tako znaša 1.210,49 EUR. Prav tako je iz sklepa o dedovanju razvidno, da je podedovala 1/4 parc. št. 2937 k.o. ..., katere vrednost znaša 7,00 EUR, njen delež pa 1,75 EUR. Vrednost prosilkinega deleža na obeh nepremičninah je ocenjen na skupaj 1.212,24 EUR, iz vloge pa ne izhaja, da bi se ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo, da bi s tem ustvarjala dohodek. Po mnenju organa za BPP glede na navedeno ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilko življenjskega pomena, saj izid zadeve ne bo vplival na prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj. Ker torej pričakovani izid zadeve za prosilko ni življenjskega pomena, ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožnica v laični tožbi navaja, da denarja za sodišče nima. Prejema 22,19 EUR socialne pomoči. Glede na njen osebni in socialno ekonomski položaj torej ne more nič. Sprašuje se, zakaj in komu je sploh namenjena brezplačna pravna pomoč in zakaj njej ni dana možnost za ureditev zadeve, kot je prosila. Ne ve kako lahko sodišče tako zaključi, da njeni prošnji ne ugodi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da njeni prošnji ugodi. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način in pod pogoji, ki jih določa ZBPP. Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, pri tem postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP).

V skladu z določbo 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo, ker je presodila, da zadeva za prosilko ni življenjskega pomena, ker ne bo vplivala na njen osebni in socialno ekonomski položaj. Do takšnega zaključka je prišla na podlagi ugotovitve, da vrednost njenega dela nepremičnin znaša 1.212,24 EUR ter da se ne ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, da bi tako s tem premoženjem ustvarila dohodek. Po presoji sodišča pa zgolj navedene okoliščine še ne dajejo zadostne podlage za takšen zaključek.

Izpolnjevanje vsebinskega pogoja iz druge alinee 24. člena ZBPP zakon veže na določene osebne okoliščine prosilca. Pri tem izpostavlja prosilčev osebni, socialno-ekonomski položaj ter pomen zadeve za prosilčev življenjski položaj. Gre torej za okoliščine, ki niso izključno ekonomska kategorija. Pri presoji tega pogoja je zato po mnenju sodišča potrebno navedene okoliščine presojati v medsebojni povezavi. Tožena stranka pa je pomembnost zadeve presojala le z vidika vrednosti premoženja, ki bi ga naj pridobila tožnica ob delitvi. Nominalno gledano znesek 1.212 EUR verjetno res ni veliko, vendar navedenega ni mogoče presojati ločeno od ostalih kriterijev, ki so navedeni v drugi alinei 24. člena ZBPP. V posameznih življenjskih situacijah je lahko takšna zadeva tudi pomembna za osebni ali socialni položaj oz. življenje prosilca. Lastninska pravica tudi ni zgolj premoženjska kategorija, temveč iz nje izhajajo tudi različne obveznosti oziroma posledice. Navedenih okoliščin pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.

V skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je organ za BPP dolžan v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Prav tako mora organ v skladu z načelom zaslišanja stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V skladu s tem je zato potrebno strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov.

Sodišče ugotavlja, da so bile navedene določbe v obravnavanem primeru kršene. Organ za BPP tožnice ni seznanil s svojimi ugotovitvami, niti ji ni dal možnosti, da se izjasni o okoliščinah, ki so bile odločilne za presojo tožene stranke o njeni prošnji za dodelitev BPP. S tem je tožena stranka kršila določbe upravnega postopka, posledično pa je tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovljenem postopku bo tožena stranka odpravila ugotovljene pomanjkljivosti ter dopolnila dokazni postopek v smislu navedb v tej sodbi in nato ponovno presodila, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica je v tožbi zaprosila tudi za oprostitev plačila sodne takse. O navedenem predlogu sodišče ni odločalo, ker se v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, taksa ne plača.