7. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Radeja, Senovo, ki ga zastopa Dušan Dornik ml., odvetnik v Krškem, na seji 7. marca 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka točke e I. člena Sklepa o določitvi vrednosti nepremičnin, uporabljenih in potrebnih za izgradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture (Uradni list RS, št. 45/09, 73/09, 41/14 in 48/16), se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Sklep o določitvi vrednosti nepremičnin, uporabljenih in potrebnih za izgradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju Sklep). Navaja, da je pozval Občino Krško (v nadaljevanju Občina) k odkupu nepremičnin s parcelnima številkama 224/4 in 226/14, obe k.o. Brezje, po tržni ceni, ker po njima poteka cesta z oznako LC 191011. Pobudnikov pooblaščenec naj bi od Občine prejel osnutek kupoprodajne pogodbe za nakup predmetnih nepremičnin, v kateri je Občina vrednost nepremičnin določila na podlagi Sklepa. Pobudnik meni, da Občina nima diskrecijske pravice odločati, po kakšni ceni bo odkupovala nepremičnine, po katerih poteka javna cesta. Ker ni dobil odškodnine, prav tako pa zoper njega ni bil uveden razlastitveni postopek, pobudnik trdi, da je Sklep, ki Občini omogoča odkup nepremičnin po zelo nizki ceni, v neskladju s 1., 15., 22., 26. in 69. členom Ustave.

2.Pobudnik navaja, da izpodbija Sklep v celoti, vendar pa iz njegovih navedb v pobudi izhaja, da nasprotuje določitvi vrednosti njegovih nepremičnin, po katerih poteka kategorizirana občinska cesta, v višini 1 EUR/m2. Ustavno sodišče je zato štelo, da pobudnik izpodbija le prvi odstavek točke e I. člena Sklepa, ter preizkus pobude omejilo na to določbo.

3.V postopku presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov je Ustavno sodišče pristojno za odločanje o ustavnosti zakonov oziroma ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (prva do peta alineja 160. člena Ustave in prva do peta alineja 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Pri presoji ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki niso zakoni, je Ustavno sodišče pristojno zgolj za presojo tistih pravnih aktov, ki imajo pravno naravo predpisa v materialnem oziroma vsebinskem pomenu.[1] V skladu z materialnim kriterijem je treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovana splošna in abstraktna pravna pravila, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke.[2] Pravno naravo predpisa ima lahko tudi le posamezna določba znotraj izpodbijanega akta.[3] Če akt lokalne skupnosti oziroma njegove posamične določbe tega merila ne izpolnjujejo, Ustavno sodišče ni pristojno za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti akta v postopku presoje predpisov.[4]

4.S Sklepom je Občina določila vrednosti nepremičnin, uporabljenih in potrebnih za izgradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture, tj. občinskih javnih cest (I. člen Sklepa) in ostale gospodarske javne infrastrukture (II. člen Sklepa), po katerih Občina odkupuje tovrstne nepremičnine (točki e in f I. člena ter točki d in e II. člena Sklepa) oziroma določa odškodnino v primeru začasnega ali trajnega obremenjevanja nepremičnin s služnostjo v javno korist (III. člen Sklepa). Z izpodbijanim prvim odstavkom točke e I. člena Sklepa je Občina določila, da se nepremičnine, ki so po svoji namenski rabi opredeljene kot kmetijska zemljišča ali gozd in so bile uporabljene za izgradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture, odkupijo po vrednosti v višini 1 EUR/m2 posamezne nepremičnine. Gre za splošno določbo, ki jo Občina uporablja pri sklepanju pravnih poslov v vseh primerih odkupov tovrstnih nepremičnin,[5] vendar pa Občina z njo niti ni uredila pravic ali obveznosti razlastitvenih zavezancev niti ji ni mogoče pripisati zunanjih učinkov. Z izpodbijano določbo je Občina le opredelila element svojega postopanja (določitev kupnine) v pogodbeni fazi[6] pridobivanja nepremičnin, po katerih potekajo kategorizirane občinske ceste. Razlastitvenim zavezancem je v vsakem posameznem primeru prepuščena odločitev, ali táko, na podlagi Sklepa določeno ponujeno kupnino za nepremičnine sprejmejo in s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe šele povzročijo nastanek pravic in obveznosti, ki iz nje izvirajo.[7] Ker glede na navedeno izpodbijani prvi odstavek točke e I. člena Sklepa ni predpis, Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa ni pristojno za njegovo presojo. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudnik je zahteval povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-409/18, U-I-412/18, U-I-413/18, U-I-414/18, U-I-417/18, U-I-419/18 z dne 12. 7. 2018, št. U-I-243/12 z dne 18. 10. 2012, št. U-I-95/01 z dne 21. 6. 2001 (OdlUS X, 127), št. U-I-110/95 z dne 26. 11. 1998 (OdlUS VII, 210) ter odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-12/16 z dne 4. 2. 2021 (Uradni list RS, št. 24/21, in OdlUS XXVI, 3), 9. točka obrazložitve, št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17), 56. točka obrazložitve, št. U-I-126/05 z dne 19. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06, in OdlUS XV, 73), 4. točka obrazložitve, št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 145), 3. točka obrazložitve, in št. U-I-40/96 z dne 3. 4. 1997 (Uradni list RS, št. 24/97, in OdlUS VI, 46), 3. točka obrazložitve.

Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-129/19, 56. točka obrazložitve, in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-243/12, 2. točka obrazložitve.

Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-20/17 z dne 9. 3. 2017, 6. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-40/96, 3. točka obrazložitve.

Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-129/19, 56. točka obrazložitve.

Glej V. člen Sklepa, po katerem velja Sklep kot generalni sklep za postopanje in sklepanje pravnih poslov Občine v vseh zadevah, ki so v skladu z njegovo vsebino.

Primerjaj 207. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju ZUreP-3).

V primerih, ko razlastitvenemu upravičencu in razlastitvenemu zavezancu ne uspe pogodbeno urediti medsebojnega razmerja, je ob izpolnjevanju zakonskih pogojev predvidena uvedba razlastitvenega postopka (glej 209. člen ZUreP-3), ki mu v primeru izdaje razlastitvene odločbe sledi postopek odmere odškodnine oziroma določitve nadomestila razlaščene nepremičnine (216. do 218. člen ZUreP-3).