Jedro

Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kot ključni dokaz izpostavilo potrdilo o odjavi tožnice iz zavarovanj z dnem 1. 10. 2012, saj ravno ta jasno dokazuje, da je tožnica od 29. 9. 2012 do 1. 10. 2012 še imela status zaposlene osebe. Z naslednjim dnem se je upokojila, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo odpravnino ob upokojitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odpravnino ob upokojitvi v višini 4.063,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2014 dalje do plačila in obračunati odpravnino zaradi upokojitve v višini 2.874,70 EUR, od tega zneska obračunati in zanjo plačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, nato pa tožnici plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2014 dalje do plačila in ji povrniti stroške postopka 952,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka, vse v 15 dneh pod izvršbo. Višji obrestni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je sodišče napačno oprlo na potrdilo o odjavi tožnice iz zavarovanj z dnem 1. 10. 2012. Napačno je stališče, da je za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi pomembno, da med statusom zaposlenega in statusom upokojenega ni časovne prekinitve. Tožnici je bila podana izredna odpoved z dne 12. 9. 2012, ki je bila tožničini pooblaščenki vročena 28. 9. 2012. Ta je zavlačevala z dvigom pošiljke in je pisanje dvignila zadnji, 15. dan roka, ko je pošiljka ležala na pošti. Tudi po pravilih o fikciji vročitve bi se štelo, da je bila vročitev opravljena 28. 9. 2012. Pogodba je tako prenehala veljati naslednji dan po vročitvi, to je 29. 9. 2012. Vseeno pa tožena stranka tožnice ni odjavila iz zavarovanja z dnem 29. 9. 2012, ampak s 1. 10. 2012. Z naslednjim dnem 2. 10. 2012 se je tožnica upokojila. Sodišče neutemeljeno sledi tožnici, da ji je delovno razmerje trajalo do 1. 10. 2012. Ni pravne podlage, da bi ji delovno razmerje prenehalo šele 1. 10. 2012. Tožnica je dobila izredno odpoved, obsojena je bila za kaznivo dejanje, zato ne more biti upravičena do odpravnine ob upokojitvi. To bi bilo v nasprotju z razlago 132. člena ZDR. Predlaga, da se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži v plačilo stroške tožene stranke.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno je preizkusilo izpodbijani del sodbe v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja s ključnimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. Tožnica se je upokojila z 2. 10. 2012, to je naslednji dan po 1. 10. 2012, ko ji je pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje ji je utemeljeno prisodilo odpravnino ob upokojitvi, katere pritožba po višini niti ne izpodbija.

7. Po prvem odstavku 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/2006 in nasl.) pokojnina uživalcu pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma dveh povprečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje (132. člen Zakona o delovnih razmerjih, ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.). Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, morata biti za pridobitev pravice do odpravnine izpolnjena dva pogoja, in sicer prenehanje delovnega razmerja in upokojitev. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca ne sme biti časovne prekinitve.

8. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnici delovno razmerje ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi z dne 12. 9. 2012. Ta bi v posledici vročitve 28. 9. 2012 lahko učinkovala z naslednjim dnem - 29. 9. 2012, vendar pa tožena stranka tega ni upoštevala, saj je tožnici delovno razmerje priznala vse do 1. 10. 2012, ko jo je odjavila iz zavarovanja na podlagi delovnega razmerja.

9. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kot ključni dokaz izpostavilo potrdilo o odjavi tožnice iz zavarovanj z dnem 1. 10. 2012, saj ravno ta jasno dokazuje, da je tožnica od 29. 9. 2012 do 1. 10. 2012 še imela status zaposlene osebe. Z naslednjim dnem se je upokojila, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo odpravnino ob upokojitvi. Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da ni imela podlage za to, da bi tožnici priznala delovno razmerje do 1. 10. 2012 oziroma, da ni imela podlage za prenehanje delovnega razmerja s 1. 10. 2012, ne morejo privesti do zavrnitve zahtevka iz naslova odpravnine ob upokojitvi.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

11. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).