Jedro

Dejstvo, da je osumljenec prejšnjo kazen že prestal, na oceno o predkaznovanosti nima vpliva.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Kpd 850/2009 z dne 20.6.2009 zoper osumljenega P.S., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbo obdolženčevega zagovornika s sklepom Ks 1155/2009 z dne 23.6.2009 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je obdolženčeva zagovornica pravočasno, dne 7.7.2009, zaradi kršitve določb kazenskega postopka po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma izpodbijani sklep o odreditvi pripora razveljavi.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da je sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 1155/2009 z dne 23.6.2009 nepravilen in neutemeljen in da ne vsebuje obrazložitve glede pritožbenih razlogov, ampak le našteva izvedene dokaze, zaradi česar uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Navaja, da je pritožba zelo konkretno izpodbijala zaključek preiskovalnega sodnika o obstoju utemeljenega suma, ker ni bilo z dovolj veliko verjetnostjo dokazano, da je obdolženi zoper oškodovanko uporabil silo, niti grožnjo z neposrednim napadom na življenje in telo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da očitku zahteve, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih očitkov glede obstoja utemeljenega suma, ne gre pritrditi. V sklepu je zunajobravnavni senat poleg naštevanja izvedenih dokazov izrecno navedel, da opis dejanja izhaja iz podrobnega opisa, ki ga je oškodovanka podala v ustni kazenski ovadbi, in sicer, da naj bi obdolženec s silo in grožnjo oškodovanko prisilil k spolnemu občevanju. Z navedenim se je zunajobravnavni senat izrecno opredelil do pritožbenega očitka glede obstoja sile oziroma grožnje pri kaznivem dejanju posilstva, zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

6. Ni utemeljena trditev zahteve, da niso izkazani razlogi ponovitvene nevarnosti, ker zunajobravnavni senat ni upošteval dejstva, da je obdolženec kazen za istovrstno kaznivo dejanje že prestal, saj dejstvo o prestani kazni na oceno o predkaznovanosti nima vpliva. Prav tako sodišče z navajanjem nepravnomočno končanih postopkov ni kršilo osnovnega načela ZKP ter obdolženčeve ustavne pravice do domneve nedolžnosti, kot trdi vložnik zahteve, saj navedeni podatek sodi v sklop okoliščin, katere je sodišče dolžno ugotoviti in na njihovi podlagi izkustveno sklepati, ali je podana realna nevarnost, da bi oseba, če bi bila na prostosti, ponovila istovrstno kaznivo dejanje (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).

7. Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve določb kazenskega postopka niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obdolženega P.S. v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.