Jedro

Ker je nepremično premoženje tožencev v celoti obremenjeno s hipotekami, ni realno pričakovati, da bi toženca lahko to premoženje vnovčila, hkrati pa njuni dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. S plačilom celotne sodne takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata. Toženca pa imata na svojih transakcijskih računih in hranilnih vlogah toliko denarnih sredstev, da bosta zmogla poravnati del dolgovane sodne takse. Glede na njuno likvidnostno stanje, okoliščino, da nimata preživninskih obveznosti do drugih oseb in glede na višino preostale taksne obveznosti, s takojšnjim plačilom celotnega navedenega zneska ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata, da bi bilo njuno preživljanje ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlogu tožencev za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo P 1128/2017 -II z dne 27. 2. 2018 delno ugodi in se toženca oprosti plačila sodne takse v znesku 977,00 EUR, glede plačila sodne takse v višini 250,00 EUR pa se njun predlog zavrne.

2. Toženca sta proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje ali pa da ga spremeni tako, da dovoli obročno plačilo sodne takse. Navajata, da ju je prvostopenjsko sodišče kljub delni oprostitvi plačila sodne takse še vedno obremenilo za plačilo zneska 250,00 EUR, kar je glede na njune prihodke, ob upoštevanju plačevanja hipotek in ostalih dolgov precejšen znesek. S takojšnjim plačilom tega zneska bi bila ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata. Sodišče ni pojasnilo, zakaj sta še vedno dolžna plačati 250,00 EUR. Sodišče bi lahko določilo obročno plačilo navedenega zneska. O tej možnosti sodišče ni odločalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravna podlaga za odločanje o pogojih za oprostitev plačila sodne takse ali njenega obročnega plačila je v določilih 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V prvem odstavku navedene določbe je določeno, da lahko sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). V drugem odstavku navedene določbe pa je določeno, da sodišče lahko dovoli obročno plačilo sodne takse, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Pri ugotavljanju materialnega položaja pravdnih strank je sodišče ugotovilo, da toženca, ki nimata drugih družinskih članov, prejemata prihodke v skupnem znesku 1.117,87 EUR, kar pomeni, da na posameznega toženca odpade 558,93 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka. Navedeni znesek ne dosega dvakratnika znesku minimalnega dohodka, kar je eden od kriterijev za ugotavljanje materialnega položaja prosilca oprostitve (šesti odstavek 11. člena ZST v zvezi z drugim odstavkom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP). Hkrati je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da imata toženca premoženje, katerega skupna vrednost znaša 124.377,75 EUR oziroma premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je prav tako eden od kriterijev za ugotovitev materialnega položaja prosilca (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno-varstvenih prejemkih - ZSVarPre). Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da toženca ne izpolnjujeta pogojev za polno oprostitev sodne takse. Takšnemu zaključku prvostopenjskega sodišča toženca tudi ne nasprotujeta.

6. Sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da sta toženca upravičena do delne oprostitve plačila sodne takse in sodno takso v višini 1.227,00 EUR znižalo za 977,00 EUR oziroma na 250,00 EUR. Ne drži pritožbeni očitek, da ni navedlo razlogov za znižanje sodne takse na navedeni znesek. Navedlo je, da je nepremično premoženje tožencev v celoti obremenjeno s hipotekami. Glede na navedeno okoliščino pa ni realno pričakovati, da bi toženca lahko to premoženje vnovčila, hkrati pa njuni dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. S plačilom celotne sodne takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata. Obenem pa je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da imata toženca na svojih transakcijskih računih in hranilnih vlogah toliko denarnih sredstev, da bosta zmogla poravnati del dolgovane sodne takse. Iz izpodbijanega sklepa tako izhaja ugotovitev, da je imela prva toženka v času odločanja na transakcijskem računu pri banki A. 127,68 EUR, drugi toženec pa na transakcijskem računu odprtem pri banki B., d.d. 643,06 EUR in na hranilni vlogi pri isti banki 125,01 EUR. V času odločanja sodišča prve stopnje sta torej razpolagala z 895,75 EUR likvidnostnih sredstev. Glede na takšno likvidnostno stanje tožencev, okoliščino, da nimata preživninskih obveznosti do drugih oseb in glede na višino preostale taksne obveznosti, s takojšnjim plačilom celotnega navedenega zneska ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata, da bi bilo njuno preživljanje ogroženo. Nasprotne pritožbene trditve tožencev, da je enkratno plačilo navedenega zneska ob upoštevanju njunih dolgov nemogoče, ne morejo biti upoštevne. Toženca očitno s tem merita na svojo obveznosti iz izpodbijane sodbe oziroma ne navajata, da bi bili njuni prihodki že sedaj obremenjeni z upoštevnimi obveznostmi.

7. Pritožba tožencev se tako izkaže za neutemeljeno in jo je bilo treba zavrniti ter hkrati potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).