Jedro

Po določbi 63. člena ZPP, ki določa izključno pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. V citirani določbi je tako jasno določeno, da je za spore, ki nastanejo med stečajnim postopkom podana izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za stvarno in krajevno nepristojno za odločanje v predmetni pravdni zadevi in zadevo odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Osrednji pritožbeni ugovor je, da predmetna odškodninska pravda ni v zvezi s stečajnim postopkom, ki je uveden zoper toženo stranko, ker vtoževana odškodnina ne vpliva na stečajno maso. Škoda za vtoževano odškodnino je nastala po uvedbi stečaja zoper toženko. Tako pa ni podana stvarna in krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče. Glede na nastanek škodnega dogodka je podana pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja (temu tudi pritožba ne oporeka), da je tožeča stranka zoper toženo stranko dne 5. 12. 2018 vložila tožbo, s katero uveljavlja plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode nastale v škodnem dogodku z dne 13. 4. 2018 in da je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 4721/2015 z dne 9. 10. 2015, torej pred vložitvijo tožbe, začet postopek osebnega stečaja.

5. Po določbi 63. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa izključno pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. V citirani določbi je tako jasno določeno, da je za spore, ki nastanejo med stečajnim postopkom podana izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.1 V obravnavani zadevi ni sporno, da je spor med pravdnima strankama nastal med stečajnim postopkom in zato je podana krajevna in stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, ki vodi stečajni postopek nad toženo stranko. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

6. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

1 VS RS je v sklepu III R 44/2018 zavzelo stališče: 63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.