Jedro

V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka upoštevati vse okoliščine primera.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v sklepu o stroških (IV. točka) spremeni tako, da krije vsaka stranka svoje stroške tega pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (II. točka). Tožbeni zahtevek na plačilo preživnine za razvezanega zakonca je sodišče zavrnilo (III. točka). Tožeči stranki je sodišče naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 728,18 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka).

Zoper IV. točko sodbe (stroškovni del) se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da po Zakonu o pravdnem postopku v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Glede na to, da tožeča stranka prejema plačo v višini 287,00 EUR, tekom postopka pa je bilo nesporno ugotovljeno, da sta obe pravdni stranki soglašali z razvezo zakonske zveze in zatrjevali, da je le-ta nevzdržna in je že predhodno razpadla, ni pravilna odločitev sodišča, da tožeča stranka povrne toženi stranki pravdne stroške. Sodišče bi moralo pravilno uporabiti določbo 413. člena ZPP in odločiti, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP (1)). Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upoštevati vse okoliščine primera.

Sodišče prve stopnje se je v danem primeru odločilo za kriterij uspeha v pravdi. Štelo je, da je tožnica najprej vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, ki jo je nato umaknila. Toženčevi nasprotni tožbi za razvezo zakonske zveze, pa je sodišče ugodilo. V okviru obravnavanja nasprotne tožbe za razvezo zakonske zveze je tožnica vložila zahtevek za plačilo preživnine, s katerim ni uspela. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške toženi stranki. Tako odločitev sodišča prve stopnje pa pritožba utemeljeno napada. Obe pravdni stranki sta želeli razvezo zakonske zveze, saj sta obe pravdni stranki vložili tožbo na razvezo zakonske zveze in sama razveza zakonske zveze med njima niti ni sporna. Premoženjske in pridobitne zmožnosti tožnice so majhne, njena plača pa zadostuje za skromno življenje (kot izhaja iz razlogov prvostopne sodbe). Res je bil tožničin zahtevek na plačilo preživnine zavrnjen, vendar je glede na vse okoliščine primera po oceni pritožbenega sodišča najbolj pravično merilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka, saj je bil pravdni postopek izpeljan v interesu oz. v korist obeh pravdnih strank. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izrek o stroških spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (3. točka 365. člena ZPP in 366.a člen ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 73/2007 UPB-3 in 45/2008.