Jedro

Tudi če je obsojenka zastopala gospodarsko družbo na podlagi splošnega pooblastila, ki ga je pravno učinkovito podelil korporacijski zastopnik družbe, je izrabila svoj položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojene I.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenka je dolžna plačati povprečnino v znesku 800 EUR kot strošek, nastal v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 26.5.2003, pod točko III/1-13 obsojeno I.S. spoznalo za krivo nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ in ji na podlagi iste zakonske določbe izreklo kazen eno leto zapora, v katero ji je vštelo čas prebit v priporu od 28.5.2001 do 19.3.2002. Po 67. členu KZ je obsojenki izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, tako da ji je prepovedalo opravljanje dejavnosti povezanih s trgovanjem z vrednostnimi papirji za dobo enega leta. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo o premoženjskopravnih zahtevkih V.J., B.O., Š.K., B.S., M.K. in J.B., po 95. členu in prvem in drugem odstavku 96. člena KZ pa obsojenki naložilo v plačilo znesek 285.006 SIT, ki se nanaša na pridobljeno premoženjsko korist na škodo J.V., J.B., B.P., B.O., Š.K. in Š.J. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obsojenki naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in na 200.000 SIT določeno povprečnino. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo deloma ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijano sodbo glede obsojenke v odločbi o kazni spremenilo tako, da ji je izrečeno kazen zvišalo na eno leto in šest mesecev zapora, v ostalem pa je pritožbo okrožne državne tožilke, v celoti pa pritožbo obsojenke in njenega zagovornika zavrnilo kot neutemeljene in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojenki je naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - povprečnino v znesku 250.000 SIT.

Zoper obsodilni del pravnomočne sodbe je zagovornik obsojene I.S. "iz vseh možnih razlogov v smislu določb zakona" vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz vsebine zahteve je razvidno, da vložnik po vsebini uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker da v ravnanju obsojenke niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo višjega sodišča spremeni tako, "da se sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne v novo odločitev in sojenje".

Vrhovni državni tožilec mag. A.F. v odgovoru navaja, da v zahtevi zatrjevana kršitev zakona ni podana, zahteva pa je vložena tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

Obsojena I.S. in njen zagovornik se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca nista izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornik obsojene I.S. kršitev kazenskega zakona uveljavlja z navedbami, da je gospodarsko dejavnost trgovanja in posredovanja pri trgovanju z vrednostnimi papirji opravljala družba R.d.o.o., njen edini družbenik in tudi edini pooblaščen za zastopanje te družbe, pa je bil po podatkih iz sodnega registra B.S. Ta je bil tudi edini, ki je imel pri Agenciji za plačilni promet deponiran svoj podpis. Obsojena I.S. pri navedeni gospodarski družbi ni bila nikoli zaposlena kot oseba, ki bi bila pooblaščena za sklepanje kakršnihkoli poslov za in v imenu družbe, ne kot tajnica ali karkoli drugega, bila je brezposelna. Pooblastilo, s katerim je obdolženi B.S. obsojenko široko pooblastil za zastopanje družbe in njenega direktorja ni popolno, saj pomeni enostransko izjavo pooblastitelja, v njem pa ni navedeno, da obsojenka to pooblastilo sploh sprejema. Če bi bilo tako, bi bilo to pooblastilo "zavedeno" v sodnem registru. Zahteva trdi, da obsojenka, ki v družbi R.d.o.o. ni bila zaposlena ni mogla biti poslovno nezvesta do lastnika podjetja, saj sploh ni imela pooblastil za dejanja, ki naj bi jih opravljala v zvezi s poslovanjem družbe.

Sodišče prve stopnje je v sodbi navedlo (zadnji odstavek na 10. strani), da so bili v podjetju trije zaposleni, razen obdolženih B.S. in I.S., še B.T., ki da je bil zaposlen le "na papirju", prva dva pa da nista bila le sodelavca ampak da sta živela tudi v zunajzakonski skupnosti. Obdolženi B.S. je bil do obsojenke zelo zaupljiv, celo tako, da jo je v oktobru 2000 pred notarjem pooblastil za neomejeno zastopanje družbe R. tudi za upravljanje s sredstvi družbe in za sklepanje pravnih poslov, ki se tičejo njene dejavnosti. Po ugotovitvah v izpodbijani pravnomočni sodbi je obsojenka delala v pisarni, imela stike predvsem s strankami in pripravljala pogodbe ter bila v stikih z borzno-posredniškimi hišami v zvezi z dokumentacijo, ki jim je bila poslana zaradi preknjižb delnic, glede katerih so stranke v tej družbi sklepale pogodbe o prodaji (drugi odstavek na 11. strani prvostopenjske sodbe).

Obsojenka je zaslišana pred preiskovalnim sodnikom navedla, da opravlja v gospodarski družbi dela po pogodbi, da pa je bila prej tam redno zaposlena od nakupa podjetja pa do novembra 2000, nakar se je odločila, da bo raje delala po pogodbi in dobila plačo v obliki procentov provizije. Pojasnila je tudi, da v njen delokrog spadajo sprejem strank, dajanje informacij po telefonu o vrednostnih papirjih, minimalna računovodska dela, kot so sestava virmanskih dokumentov, plačilo računov, oddajanje oglasov, analize o stanju v podjetjih, ki bi bila interesantna za prevzeme, iskanje bodočih potencialnih strank in vlagateljev. Povedala je tudi, da je bila na podlagi notarskega zapisa pooblaščena za vse pravne in finančne posle v podjetju in da to pooblastilo ni bilo vpisano v sodnem registru. Na vprašanje svojega zagovornika na glavni obravnavi, kakšno generalno pooblastilo je imela in če se je to nanašalo tudi na zbiranje naročil za prodajo delnic, je obsojenka odgovorila pritrdilno. Tudi obdolženi B.S. je pojasnil, da je bila obsojenka zaposlena pri gospodarski družbi, da je delala v pisarni in urejala stvari s strankami ter pogodbami.

Kakor je razvidno iz izpodbijane pravnomočne sodbe je obdolženi B.S., kot direktor gospodarske družbe pooblastil obsojeno I.S. dne 2.10.2000 z notarsko overjenim pooblastilom, da neomejeno zastopa gospodarsko družbo pred vsemi upravnimi in sodnimi organi, za opravljanje s sredstvi družbe, ki jih le-ta ima pri poslovnih bankah in za sklepanje pravnih poslov, ki se tičejo dejavnosti družbe, da lahko v njegovem imenu daje izjave ter veljavno sklepa in podpisuje vse pravne posle. Iz pooblastila (priloga B11) je razvidno, da je obsojenka s podpisom potrdila, da pooblastilo sprejema.

V obravnavani zadevi je šlo za položaj, da je gospodarsko družbo, ki jo praviloma zastopajo korporacijski zastopniki in prokuristi, na podlagi navedenega splošnega pooblastila po 2.10.2000 zastopala obsojenka. V imenu družbe ji je pravno učinkovito pooblastilo podelil obdolženi B.S., kot korporacijski zastopnik. Za zastopanje družbe na podlagi takega pooblastila veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju. S poslovnim pooblastilom je bilo v času storitve kaznivega dejanja mogoče pooblastiti pooblaščenca za sklepanje pogodb in drugih poslov, ki so običajni pri opravljanju poslovne dejavnosti gospodarske družbe (prvi odstavek 95. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Podobno obseg pooblastitve določa sedanji prvi odstavek v 76. členu Obligacijskega zakonika (OZ), da so pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje (gospodarske družbe). V konkretni zadevi ni šlo za pravne posle, ki bi presegali redno poslovanje družbe, niti zahteva tega ne trdi.

Vložnik v nasprotju z razumno obrazloženimi ugotovitvami v pravnomočni sodbi in celo v nasprotju z obsojenkinim zagovorom trdi, da obsojenka pri navedeni gospodarski družbi ni bila zaposlena ter da tudi iz tega razloga ni mogla izrabiti svojega položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Kršitev kazenskega zakona je podana, če je sodišče na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo neko kazensko materialno določbo ali če določbe, ki bi jo moralo uporabiti, ni uporabilo. Vložnik v zahtevi izvaja svoje trditve na podlagi drugačnega videnja dejanskega stanja, kot ga je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovilo sodišče. Da je tako, je razvidno iz njegovih navedb, s katerimi prereka, da je bila obsojenka zaposlena pri navedeni gospodarski družbi, podaja razlago vsebine splošnega pooblastila in v nasprotju z vsebino te listine trdi, da ta nima navedb o tem, da obsojenka pooblastilo sprejema. Glede na navedeno je očitno, da vložnik v nasprotju z ugotovitvami v izpodbijani pravnomočni sodbi trdi, da obsojenka ni mogla biti poslovno nezvesta do njenega družbenika, ker ni imela pooblastil za dejanja, ki naj bi jih opravljala v zvezi s poslovanjem družbe. S temi trditvami zato vložnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, to je razlog, iz katerega po drugem odstavku 420. člena ZKP tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da kršitve zakona na katere se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje zagovornik I.S. niso podane, zahtevo pa je vložil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je po 425. členu ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na tak izid je obsojena I.S. po 98.a členu v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžna plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 800 EUR. Pri odmeri pavšalnega zneska je Vrhovno sodišče upoštevalo obsojenkine gmotne razmere in dejstvo, da je šlo z vidika odločanja o tem izrednem pravnem sredstvu za razmeroma nezahtevno zadevo.

Obsojenčev zagovornik je Vrhovnemu sodišču predlagal, da odredi, da se odloži izvršitev pravnomočne sodbe do odločitve o izrednem pravnem sredstvu, tudi zaradi obsojenkinega slabega zdravstvenega stanja. Vrhovno sodišče pa v vsebini zahteve ni našlo podlage, da bi po četrtem odstavku 423. člena ZKP izvršitev pravnomočne sodbe odložilo.