Jedro

Stranka je sporni objekt zgradila brez potrebnih dovoljenj, pred izdajo odločbe o odstranitvi objekta pa ji je bila izdana odločba o zavrnitvi lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanistične inšpekcije z dne 29.7.1992, s katero je prvostopenjski organ odredil, da mora tožeča stranka v roku 14 dni po prejemu odločbe odstraniti pritlično klet za shrambo pridelkov in orodja, tloris dimenzij 6,70 x 6,43 m, na parc. št. 4260/1 ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Pod točko 2 izreka pa je bilo še določeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.

V tožbi tožeča stranka navaja, da glede na to, da gre za stare - jugoslovanske predpise in neurejenost urbanistične situacije meni, da je treba njegovo zadevo rešiti pozitivno. Občinske strukture s svojimi grožnjami namreč sejejo strah med ljudmi in sovraštvo, saj Slovencem grozijo, da bodo uničili imovino po zakonih SFRJ. Ker je lastnik parcele in zemlje že okoli 15 let, objekt sam je vkopan v izkopano teraso in okolja ne moti, objekt pa rabi za delo na svoji zemlji in občasno bivanje, predvsem pa zato, ker meni, da po sprejemu nove zakonodaje ne bo imel nobenih problemov s pridobitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, saj za pridobitev dovoljenj izpolnjuje vse pogoje predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90 in 48/90 - ZUN) v 1. odstavku 74. člena določa, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na območju, kjer je sicer graditev dovoljena. V 2. odstavku istega člena je določeno, da mora investitor za lokacijsko dovoljenje po določbah tega člena zaprositi ali priglasiti graditev v enem mesecu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka. V 3. odstavku 74. člena pa je določeno, da v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka tega člena, ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma izdajo potrdila zavrne, ali če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oziroma ne priglasi nameravane graditve, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje.

Ker je tožena stranka v predhodnem postopku pravilno ugotovila, da je tožeča stranka sporni objekt gradila, ne da bi si pridobila lokacijsko dovoljenje, kasneje pa je bila njena vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena, je tudi pravilno zaključila, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za izdajo odločbe, s katero je bilo tožniku naloženo, da sporni objekt odstrani. Ker je bila odločba izdana na podlagi veljavnih predpisov, je kakršnokoli sklicevanje tožeče stranke na to, da se mu bo premoženje uničevalo po starih jugoslovanskih zakonih in da bo v bodočnosti ob sprejemu nove zakonodaje izpolnjeval pogoje za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, pravno povsem nesprejemljivo.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).