Jedro

Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna izprazniti stanovanje na naslovu V. 21, št. 25 v kleti v skupni izmeri 56,32 m2 last tožeče stranke in ga stvari in oseb prostega izročiti tožeči stranki v 15 dneh pod izvršbo. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna plačati sodne takse za tožbo in zamudno sodbo v znesku 19.950,00 SIT.

Zoper tako sodbo je tožena stranka vložila pritožbo po svojem pooblaščencu ter prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka. Predlaga, da Višje sodišče v Kopru izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanju sodišču prve stopnje. Navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita, podan je pritožbeni razlog iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora zamudno sodbo obrazložiti enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Sodišču je prihranjeno le ugotavljanje dejanskega stanja. Torej tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Drugi odstavek 338. člena ZPP namreč pravi, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Argumentum a contrario to pomeni, da se zamudna sodba lahko izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava, za uveljavljanje tega izpodbojnega razloga pa mora pritožnik vedeti, katero pravno normo je sodišče uporabilo, da bil lahko pretehtal, ali je uporabilo pravo normo in ali jo je pravilno uporabilo. Poleg tega pa tožena stranka od sodišča nikoli ni prejela pisnega sporočila, da jo na pošti čaka sodno pisanje – tožba. Tožba toženi stranki ni bila vročena v skladu z določbo 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki zahteva osebno vročanje, podani niso niti pogoji za vročitev po 2. odstavku 141. člena v povezavi s 5. odstavkom 142. člena ZPP – fikcija vročitve. To navedbo bi lahko potrdila tožena stranka. Zaradi nevročitve tožbe ji je bila vzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomeni kršitev načela kontradiktornosti. Poleg tega tožena stranka predlaga, da jo sodišče oprosti plačila stroškov tega pravdnega postopka v skladu z določbo 168. člena ZPP. Tožena stranka je s strani sodišča prejela tudi nalog za plačilo sodne takse za tožbo, za zamudno sodbo, taksna obveznost bo nastala tudi v zvezi s to pritožbo. Tožena stranka prejema mesečni dohodek v višini približno 200.000,00 SIT, žena tožene stranke pa v višini približno 80.000,00 SIT. Tožena stranka in njena žena sta dolžna preživljati tudi dva mladoletna otroka. Dohodki družine so tako majhni, da tožena stranka ne zmore plačila stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. Dokazilo s tem v zvezi bo tožena stranka predložila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Postojni.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (opustitev vročitve tožbe) ni utemeljen, saj je v spisu dokaz o opravljeni osebni vročitvi poziva tožencu naj odgovori na tožbo kot tudi drugopisa tožbe s prilogami, kar je toženec potrdil s svojim podpisom na vročilnici dne 19.10.2005 (list. št. 3 spisa). Pač pa pritožba utemeljeno graja, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sodbe, potem, ko je najprej navedlo, da so izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo iz 1. do 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, zapisalo le, da se sodba opira na pravno pomembna dejstva, ki izhajajo iz listin, predloženih s strani tožeče stranke. Res je sicer, da sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.«(glej odločbo Ustavnega sodišča v zadevi opr. št. Up 201/01 z dne 6.11.2003-Uradni list RS, štev. št. 117/2003). Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi takšnih razlogov ni navedlo, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo (1. odstavek 354. člena ZPP) in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da ugotovljeno kršitev odpravi.

Ob tem bo moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o prošnji tožene stranke za oprostitev plačila stroškov postopka.