Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi če v pogodbi o zaposlitvi ni navedeno, kdo in na kakšen način spremlja tožnika v času poskusnega dela, to ne vpliva na zakonitost določitve poskusnega dela, in s tem na zakonitost izpodbijane odpovedi.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da mora biti delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni, da mu morajo biti izdana pisna navodila oziroma zahteve z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, ampak zadostuje tudi ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca, ta pa je bila v predmetni zadevi dokazana.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da je mogoče očitke iz negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizirati še do prvega naroka, zaradi česar tudi dejstvo, da bi tožena stranka do prvega naroka (dodatno) konkretizirala očitke iz odpovedi, ne bi neposredno pomenilo nezakonitosti odpovedi zaradi pomanjkljive obrazložitve negativne ocene poskusnega dela.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 5. 2017, ki jo je podala tožena stranka tožniku, nezakonita; da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja ter da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati na delo; tožena stranka je dolžna za čas od 6. 6. 2017 do vključno 5. 9. 2017 tožniku vpisati delovno dobo, ga prijaviti v socialna zavarovanja, plačati davke in prispevke ter mu za ta čas obračunati in plačati razliko nadomestila plače bruto 1.995,34 EUR za junij 2017, 1.882,50 EUR za julij 2017 in 1.882,50 EUR za avgust 2017, po odvodu davkov in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec; tožena stranka je dolžna za čas od 6. 9. 2017 dalje tožniku plačati davke in prispevke, priznati vse druge pravice iz delovnega razmerja in mu za čas do vrnitve na delo obračunati in plačati razliko nadomestila plače bruto 1.825,80 EUR, po odvodu davkov in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec; tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (I. točka izreka).
Zaradi umika tožbe je postopek ustavilo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo nadomestila plače za junij 2017 779,66 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 18. 8. 2017; obračun in plačilo nadomestila plače za julij 2017 in avgust 2017 982,50 EUR bruto mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 18. dne v mesecu za pretekli mesec; obračun in plačilo nadomestila plače za čas od vključno 6. 9. 2017 949,20 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 18. dne v mesecu za pretekli mesec (II. točka izreka).
Zavrglo je tožbo s tožbenim zahtevkom za plačilo 8.265,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2017 do plačila iz naslova pogodbene kazni (III. točka izreka).
Tožniku je naložilo, da je dolžan toženi stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 171,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (IV. točka izreka).
2. Zoper I. in IV. točko izreka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in sklepa ter ugoditev zahtevku, podredno pa razveljavitev in vrnitev v novo odločanje, oboje s stroškovno posledico. Navaja, da pogodba o zaposlitvi tožnika ne vsebuje določb glede načina opravljanja poskusnega dela, kar pomeni, da je bilo poskusno delo dogovorjeno nezakonito oziroma ni bilo veljavno dogovorjeno, posledično je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita, česar pa sodišče sploh ni presojalo in se je zadovoljilo le z zaključkom, da je bilo poskusno delo dogovorjeno zakonito, presojalo je le, ali je tožnik poskusno delo opravljal in ali ga je opravil uspešno. Sodišče se ni opredelilo do določbe prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine in ni presojalo očitkov tožnika, da pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določb o načinu opravljanja poskusnega dela, kot zapoveduje navedena kolektivna pogodba. Tožnik v času opravljanja poskusnega dela ni vedel, kdo ga ocenjuje, kakšni so ocenjevalni kriteriji in kakšni so pričakovani rezultati, da se bo štelo poskusno delo za uspešno opravljeno, vse navedeno bi moralo biti določeno že v pogodbi o zaposlitvi. Ker pogodba o zaposlitvi ni vsebovala določb o načinu opravljanja poskusnega dela, je bila obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi abstraktna, razlogi za neuspešno opravljeno poskusno delo pa niso bili konkretno opredeljeni in so temeljili na subjektivni oceni direktorja tožene stranke. Tožena stranka je oceno poskusnega dela želela konkretizirati šele v okviru prvostopenjskega postopka, kar pa ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve neuspešno opravljenega poskusnega dela v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi iz zaslišanja direktorja tožene stranke izhaja, da tožena stranka sploh ni imela konkretnih pričakovanj in zastavljenih ciljev glede tožnikovega dela. Izpodbijana sodba je pomanjkljiva, razlogi za odločitev sodišča so nejasni in med seboj v nasprotju, sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj sodišče ni uporabilo oziroma je zmotno uporabilo določbo 8. člena ZPP, ker predloženih dokazov ni dovolj skrbno in vestno pregledalo.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe in sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, pravilno je bilo uporabljeno materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.
6. Ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijani del sodbe in sklepa vsebuje jasne in dovolj natančno razčlenjene razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da ju je moč preizkusiti.
7. Prav tako pritožba neutemeljeno očita bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z dokazno oceno, ki jo je naredilo sodišče prve stopnje. Z nasprotovanjem dokazni oceni sodišča prve stopnje pritožba po vsebini pravzaprav uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, do česar se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju.
8. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka 23. 5. 2017 podala tožniku iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodje prodaje. Neuspešno opravljeno poskusno delo je v peti alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) opredeljeno kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca. Enaka posledica izhaja tudi iz četrtega odstavka 125. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. 9. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi neopredeljenega načina opravljanja poskusnega dela, kot ga zahteva Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/14 in nasl.). Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da je bilo poskusno delo zakonito dogovorjeno. Tudi če v pogodbi o zaposlitvi ni navedeno, kdo in na kakšen način spremlja tožnika v času poskusnega dela, to ne vpliva na zakonitost določitve poskusnega dela, in s tem na zakonitost izpodbijane odpovedi. Tožnik je vedel, da mu je bil kot vodji prodaje nadrejen izključno direktor tožene stranke, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je direktor tisti, ki nadzoruje njegovo delo v poskusnem obdobju. Tudi glede očitka neopredeljenih zahtev in pričakovanj v času poskusnega dela je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in natančno pojasnilo, da so bila tožniku nedvomno predstavljena delodajalčeva pričakovanja v času poskusnega dela, kar so po oceni sodišča prve stopnje skladno in verodostojno potrdili direktor tožene stranke, tožnikova asistentka A.A. in vodja administracije in financ pri toženi stranki B.B.. Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi (sodba VIII Ips 248/2017 z dne 24. 4. 2018) zavzelo stališče, da mora biti delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni, da mu morajo biti izdana pisna navodila oziroma zahteve z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, ampak zadostuje tudi ustna seznanjenost s pričakovanji delodajalca, ta pa je bila v predmetni zadevi dokazana.
10. Ne drži niti pritožbena navedba, da pisna ocena poskusnega dela in obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista konkretizirani. Tožena stranka je tožniku očitala, da ni vzpostavil ustreznih odnosov znotraj prodajne skupine in znotraj toženke, da ni pokazal vodstvenih oziroma organizacijskih sposobnosti, da je prepočasi pridobival potrebne izkušnje, da dela ni opravljal z zadostno mero samostojnosti, da ni vzpostavil primernega odnosa s kupci toženke ter da ni imel zahtevanih funkcionalnih znanj - osnov računalniškega znanja. Poleg pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bili navedeni očitki tožniku že v negativni oceni poskusnega dela ter tudi v obrazložitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi dovolj konkretizirani in so omogočali preizkus njihove utemeljenosti, je tožena stranka v odgovoru na tožbo še dodatno pojasnjevala posamične dele negativne ocene. Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi (sodba VIII Ips 62/2017 z dne 6. 6. 2017) zavzelo stališče, da je mogoče očitke iz negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizirati še do prvega naroka, zaradi česar tudi dejstvo, da bi tožena stranka do prvega naroka (dodatno) konkretizirala očitke iz odpovedi, ne bi neposredno pomenilo nezakonitosti odpovedi zaradi pomanjkljive obrazložitve negativne ocene poskusnega dela.
11. Ker ne drži navedba, da pisna ocena poskusnega dela in obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista konkretizirani, je posledično neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je negativna ocena poskusnega dela in posledična odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj posledica subjektivne ocene direktorja tožene stranke. Tudi glede tega je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi direktorja, prič B.B., A.A. in C.C., ki je bil predstavnik enega izmed poslovnih partnerjev tožene stranke, ugotovilo in izčrpno pojasnilo utemeljenost vseh očitkov iz negativne ocene poskusnega dela in nato tudi pravilno zaključilo, da je na podlagi utemeljene negativne ocene poskusnega dela odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.
12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 365. členom ZPP).
13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor tožene stranke na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi o pritožbi zoper izpodbijano sodbo, krije tožena stranka sama svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).