Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 310/2012

ECLI:SI:UPRS:2013:III.U.310.2012 Upravni oddelek

inšpekcijski postopek ukrep gradbenega inšpektorja neskladna gradnja sprememba gradbenega dovoljenja
Upravno sodišče
22. avgust 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sprememba gradbenega dovoljenja je zahtevana, če se pri gradnji spremenijo pogoji, določeni v gradbenem dovoljenju, kot tudi tedaj, kadar gre za spremembo tistih elementov (to je elementov objekta – npr. konstrukcijskih), ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali na spremembo predpisanih bistvenih zahtev. To pomeni, da se zahteva „lahko vplivajo“ nanaša na elemente, ne pa na pogoje. Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti torej ne zahteva, da bi morala imeti kakršnekoli vplive.

Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo kmetije kot funkcionalne celote, ki jo tvorijo le vsi objekti skupaj. Glede na navedeno, je bila v obravnavanem primeru utemeljeno naložena ustavitev gradnje kmetije v celoti. Tožnik pa okoliščin, ki bi omogočale „delno ustavitev“ gradnje brez vpliva na nadaljnji potek inšpekcijskega postopka, predvidenega v naslednjih odstavkih 153. člena ZGO-1, v tožbi ne navaja.

Izrek

Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo inšpekcijskim zavezancem (med njimi tožniku) izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi neskladne gradnje kmetije na zemljišču parc. št. 3431/2 k.o. …, saj jo izvajajo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-171/2003/GD-04/26 z dne 16. 4. 2004. Naložila jim je, da takoj po vročitvi te odločbe ustavijo njeno gradnjo, pri čemer ustavitev gradnje velja do spremembe gradbenega dovoljenja (1. točka izreka), in da v roku enega meseca zaprosijo za spremembo omenjenega gradbenega dovoljenja (2. točka). V 3. točki so bile izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), poleg tega pa še odločeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka) in da stroškov postopka ni bilo (5. točka).

V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ med drugim pojasnjuje, da je bil 13. 9. 2011 opravljen ogled kmetije, nato pa še primerjava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) s projektom izvedenih del (PID), ki ga je organ pridobil na pristojni upravni enoti in ki prikazuje dejansko izvedeno stanje. Primerjava načrtov iz obeh dokumentacij je pokazala neskladnosti, ki pomenijo, da je obravnavani objekt – nova kmetija – lokacijsko, konstrukcijo in funkcionalno popolnoma v neskladju s PGD in določili gradbenega dovoljenja. Zato je dana podlaga za izrek ukrepov iz 153. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in pri tem poudaril, da ni bistveno, kolikšna so odstopanja med pogoji gradnje iz gradbenega dovoljenja in dejansko izvedeno gradnjo. V takem primeru je gradbeni inšpektor dolžan ukrepati, saj po 145. členu ZGO-1 med drugim nadzoruje, ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma navaja, da je to sodišče glede sporne gradnje že dvakrat odločalo v zadevi izdaje uporabnega dovoljenja, sedaj pa se je vključil še pristojni inšpektorat. Ker gre za dva ločena postopka, se gradbeni inšpektor ne more sklicevati na kršitve, ugotovljene v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja. S tem ko je v izpodbijani odločbi ugotovil, da bi morali investitorji pred izdajo uporabnega dovoljenja pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja, je posegel v pristojnost upravne enote. Meni, da bi moral z ukrepanjem počakati do pravnomočne odločitve v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja. Sporno je, ali je inšpekcijski organ upravičeno naložil ustavitev gradnje v celoti, saj bi se ustavitev gradnje morala nanašati le na tisti del objekta, ki se ni gradil v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, če to dopušča narava oziroma način gradnje, kar pa bi bilo treba v postopku šele ugotoviti. Nepopolno pa je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje, saj organ ni ugotovil, ali odstopanja gradnje od projekta za izvedbo (PZI) lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, varnost, okolje oziroma ali predstavljajo spremembo bistvenih zahtev v takšnem obsegu, da je treba pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. Pri tem se tožnik sklicuje na 73. člen ZGO-1. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Ker tožnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev glede odstopanj sporne gradnje od izdanega gradbenega dovoljenja, se sodišče strinja z izpodbijano odločbo in njenimi razlogi, s katerimi je utemeljeno, da gre v obravnavanem primeru za neskladno gradnjo kmetije, zaradi česar je treba izreči za tak primer v ZGO-1 predvidene inšpekcijske ukrepe. Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbene navedbe, do katerih se sodišče opredeljuje v nadaljevanju.

Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 153. člena ZGO-1).

Res je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe uvodoma opisal potek postopka za izdajo uporabnega dovoljenja za sporno kmetijo, povzel v njem sestavljeni zapisnik z dne 5. 6. 2007 o ugotovljenih pomanjkljivostih in navedel, da je bila investitorjem v omenjenem postopku naložena pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja ter ponoven tehnični pregled. S tem pa ni posegel ne v pristojnost upravne enote za izdajo uporabnega dovoljenja, niti v omenjenem postopku ni odločal. Z izpodbijano odločbo so bili namreč izrečeni inšpekcijski ukrepi v postopku nadzora nad skladnostjo izvajanja gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem, za katerega je pristojen gradbeni inšpektor (145. in 153. člen ZGO-1). Navedeno povsem očitno izhaja tudi iz nadaljevanja obrazložitve obravnavane odločbe, kjer so navedena dejstva, ki jih je ugotovil inšpektor sam in na tej podlagi sprejel odločitev. Posledično je neutemeljeno tudi tožbeno stališče, da bi moral gradbeni inšpektor čakati na pravnomočno odločitev v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer organ povzema izrek gradbenega dovoljenja z dne 16. 4. 2004, ter tudi iz predloženih upravnih spisov, izhaja, da so investitorji pridobili dovoljenje za gradnjo kmetije, ki zajema stanovanjsko-gospodarsko poslopje (sestavljeno iz objektov A, B, C, D in E) ter gospodarsko poslopje (objekt F), poslopji pa tvorita zaključeno kmetijo (III./2. točka izreka gradbenega dovoljenja). Navedeno med strankama ni sporno. Na tak način izdano gradbeno dovoljenje pa po presoji sodišča pomeni, da je bilo izdano za gradnjo kmetije kot funkcionalne celote, ki jo tvorijo le vsi objekti skupaj. V zvezi s tem sodišče še dodaja, da omenjeno potrjuje tudi obrazložitev gradbenega dovoljenja, ki se nahaja v upravnih spisih, kjer se je upravni organ pri preverjanju dopustnosti predvidenega posega skliceval na 6. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola, in sicer, da je izjemoma na predlog lokalne skupnosti dovoljena gradnja nove samostojne kmetije ali kmetijskega gospodarskega poslopja na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja.

Glede na navedeno sodišče meni, da je bila v obravnavanem primeru utemeljeno naložena ustavitev gradnje kmetije v celoti. Tožnik pa okoliščin, ki bi omogočale „delno ustavitev“ gradnje brez vpliva na nadaljnji potek inšpekcijskega postopka, predvidenega v naslednjih odstavkih 153. člena ZGO-1, v tožbi ne navaja.

Tudi sicer tožnik obsega ustavitve gradnje v pritožbi ni problematiziral, kar velja tudi za tožbene očitke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker da ni bilo ugotovljeno, ali neskladnosti lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, spremembo bistvenih zahtev ipd. V tem primeru je zato mogoče govoriti o materialni neizčrpanosti teh tožbenih očitkov z vidika določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1, po katerem upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo, te ni vložila. V nasprotnem primeru bi uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih tožnik ni uveljavljal v pritožbi, pomenilo, da je zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku le formalna procesna ovira na poti do uveljavljanja sodnega varstva, česar pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati ne glede na to, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

Sodišče zato le pojasnjuje, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi za odstopanja pri gradnji, ki niso sporna, ugotovil, da niso v skladu z določbami gradbenega dovoljenja. Tožnik tega ne izpodbija, kar v skladu z omenjeno definicijo neskladne gradnje zadostuje za ugotovitev, da gre za tako nedovoljeno gradnjo. Pri tem je neutemeljeno tožbeno stališče, da bi moral organ poleg odstopanj od pogojev gradbenega dovoljenja ugotoviti še, ali ta vplivajo na spremembo predpisanih bistvenih zahtev, na okolje, na varnost itd., ker da je tako določeno v drugem odstavku 73. člena ZGO-1. Ta določa, da mora investitor vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja PZI spremeni tako, da pomeni to spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev.

Iz navedenega izhaja, da je sprememba gradbenega dovoljenja zahtevana, če se pri gradnji spremenijo pogoji, določeni v gradbenem dovoljenju (konkretno v III. točki izreka gradbenega dovoljenja z dne 16. 4. 2004), kot tudi tedaj, kadar gre za spremembo tistih elementov (to je elementov objekta – npr. konstrukcijskih, op. sodišča), ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali na spremembo predpisanih bistvenih zahtev. To pomeni, da se zahteva „lahko vplivajo“ nanaša na elemente, ne pa na pogoje.

Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti torej ne zahteva, da bi morala imeti kakršnekoli vplive. Navedeno je razumljivo, saj so pogoji gradbenega dovoljenja (68. člen ZGO-1) odraz presoje, da bodo z njimi pri gradnji konkretnega objekta izpolnjene v prostorskem in drugih predpisih določene zahteve. Teh pogojev zato ni mogoče spreminjati oz. obiti brez spremembe upravne odločbe, npr. le z vnosom sprememb v enega od kasnejših – po PGD – projektov (to je PZI ali PDI). V tem primeru bi postalo gradbeno dovoljenje brezpredmetno.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, saj v tožbi niso navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia