Jedro

Zgolj subjektivno prepričanje toženca, da mu Okrajno sodišče v Žalcu ne bo zagotovilo poštenega sojenja, ker je po tem, ko je že prevzelo zadevo v reševanje, od sodnice A. A. prejelo toženčevo vlogo, ki je bila vložena še na Okrajno sodišče v Velenju, pa ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je v vlogi z dne 28. 1. 2016 zahteval „izločitev“ Okrajnega sodišča v Velenju, pred katerim je prvotno tekel pravdni postopek (P 154/2015), in predlagal, da se iz razlogov, navedenih v tej vlogi, zadeva prenese v reševanje sodišču, ki bo sposobno zagotoviti minimum poštenega sojenja. Pristojnost za sojenje v tej zadevi je bila v vmesnem času prenesena na Okrajno sodišče v Žalcu (na podlagi odredbe predsednika Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 1. 2016). Toženec je v dopisu z dne 24. 2. 2016 zahteval tudi „izločitev“ Okrajnega sodišča v Žalcu. Navedel je, da z razmerami na tem sodišču sicer ni seznanjen, vendar se je iz razlogov, navedenih v prijavi Sodnemu svetu z dne 4. 2. 2016, že predhodno odločil, da bo zahteval izločitev vsakega sodišča, pri nameščanju katerega je sodelovala sodnica velenjskega sodišča (A. A.). V dopisu z dne 4. 2. 2016, naslovljenem na Sodni svet, pa je navedel, da ga je sodnica A. v drugi zadevi (P 51/2015) oškodovala, mu naklepno kršila pravice ter da je v obravnavani zadevi (P 154/2015) kljub svoji izločitvi ponovno zlorabila sodniško funkcijo s tem, ko je odločala o izločitvi velenjskega sodišča in sodelovala pri nameščanju drugega (žalskega) sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. 4. Vrhovno sodišče poudarja, da je prenos pristojnosti za sojenje v zadevi P 154/2015 na Okrajno sodišče v Žalcu odredil predsednik Okrožnega sodišča v Celju (Su 15/2016 z dne 7. 1. 2010) in ne sodnica Okrajnega sodišča v Velenju A. A., kot zmotno navaja toženec v predlogu. Zgolj subjektivno prepričanje toženca, da mu Okrajno sodišče v Žalcu ne bo zagotovilo poštenega sojenja, ker je po tem, ko je že prevzelo zadevo v reševanje, od sodnice A. A. prejelo toženčevo vlogo, ki je bila vložena še na Okrajno sodišče v Velenju, pa ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo krajevne pristojnosti. Toženec namreč ne navede nobene okoliščine, ki bi utemeljeno zbujala dvom v nepristranskost sojenja Okrajnega sodišča v Žalcu.

5. Ker pogoji iz 67. člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.