Jedro

Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu mora biti podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je med prometno nesrečo v letu 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo v letu 2015 zaradi anksiozno depresivnega stanja, podana neposredna vzročna zveza, je pritožbeno sodišče sodbo, s katero je bilo odločeno, da je vzrok bolniškega staleža poškodba pri delu, razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbe toženca, št. ... z dne 27. 5. 2015, št. ... z dne 19. 6. 2015, št. ... z dne 14. 7. 2015 in sklep št. ... z dne 15. 6. 2015. V delu glede vzroka začasne nezmožnosti za delo je odpravilo odločbi št. ... z dne 13. 5. 2015 in št. ... z dne 3. 6. 2015, ki jo je odpravilo tudi v delu glede zaključka bolniškega staleža. Ugotovilo je, da je bil tožnik od 1. 5. 2015 do 19. 7. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Odpravilo je odločbe toženca št. ... z dne 15. 9. 2015, št. ... z dne 24. 9. 2015, št. ... z dne 8. 12. 2015 in št. ... z dne 18. 1. 2016. V delu glede vzroka začasne nezmožnosti je odpravilo odločbe št. ... z dne 21. 8. 2015, št. ... z dne 10. 9. 2015, št. ... z dne 6. 10. 2015, št. ... z dne 17. 9. 2015, št. ... z dne 9. 11. 2015 in št. ... z dne 29. 12. 2015. Ugotovilo je, da je bil tožnik od 19. 8. 2015 do 29. 2. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne 2.252,97 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Soglaša z ugotovitvijo, da gre pri tožniku za stanje po poškodbi. Vzročnost med poškodbo iz leta 2008 in psihičnim stanjem tožnika v spornem obdobju je res treba obravnavati po vsebini, vendar med njima ni neposredne vzročne zveze, ki je po sodni praksi (opr. št. Psp 211/2013, VIII Ips 361/2008) pogoj, da se vzrok začasne nezmožnosti opredeli kot poškodba pri delu. Ni dvoma, da med prometno nesrečo in tožnikovimi aktualnimi zdravstvenimi težavami obstaja posredna vzročna zveza. Če ne bi prišlo do nezgode, ne bi prišlo do operacij, vpliva anestezij, zapletov v zvezi z zdravljenjem in nezadovoljstva v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Vendar so se psihične težave razvile kot reakcija na potek, težave in zaplete z zdravljenjem po poškodbi, zato psihično stanje ne izvira iz same prometne nesreče. Nastopilo je šele po številnih operacijah in zdravljenju, zato gre za posledico odziva po operativnem zdravljenju. Opozarja na mnenje A.A. z dne 13. 6. 2015, pridobljenega v drugem sodnem postopku, in na psihiatrično poročilo B. z dne 11. 11. 2014. Mnenje izvedenskega organa se glede psihiatrične simptomatike sklada z mnenjem toženca. Razlikuje se razlaga etiologije duševnega funkcioniranja, kar pa je v pristojnosti sodišča. Psihične težave so se pričele šele leta 2011, ko je prvič prišlo do težjih komplikacij pri zdravljenju, in so se kasneje zaradi številnih težav zaradi zdravljenja in invalidnosti še stopnjevale. Ugotoviti bi bilo treba, ali obstaja med poškodbo pri delu in posledicami neposredna vzročna zveza. Izvedenski organ je pomanjkljivo diagnosticiral tožnikovo stanje. Diagnoza posttravmatskega sindroma ni bila postavljena. Psihiatrinja je celo poudarila, da je ta motnja sicer verjetna, ni pa dokazana z medicinsko dokumentacijo. Tak zaključek ni mogoč niti na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, saj v izvidih ni potrebne simptomatike. Zato ni mogoče zaključiti, da je preživetje prometne nesreče neposreden dejavnik za psihično stanje. Prometna nesreča ni neposredno spremenila tožnikovega duševnega funkcioniranja. Tudi če bi res trpel za posttravmatsko stresno motnjo, ta sama po sebi oziroma brez stresorjev sploh ne bi vplivala na delovno zmožnost. Izpodbija tudi odločitev, da je bil tožnik od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 začasno nezmožen za delo, saj je Komisija ocenila drugače. S tem je podana tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, napačna pa je tudi dokazna ocena. Izvid z dne 11. 11. 2014, na katerega se sklicuje sodišče predstavlja zgolj priporočilo in nima značaja dokaza z izvedencem (opr. št. Ips 188/2015). Sodišče po sodni praksi (opr. št. Psp 384/2015) nima ustrezne strokovne izobrazbe, da bi ocenjevalo, katero od različnih strokovnih mnenj je pravilno. Tudi ugotovitev začasne nezmožnosti za delo pred in po spornem obdobju ne more biti argument za bolniški stalež v spornem obdobju. Zaslišana izvedenka je pojasnila razloge za oceno, da je bil tožnik v navedenem obdobju zmožen za delo skladno z omejitvami po invalidski odločbi. V kolikor se sodišče s tem ni strinjalo, bi moralo postaviti drugega izvedenca. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe postopka. Predlagal je, da se pridobi mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja C. fakultete v D.. Ker zavrnitve tega dokaznega predloga ni obrazložilo, je zagrešilo tudi kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ne strinja se niti z odločitvijo o stroških postopka. Ni mogoče priznati stroškov za določene vloge. Napačno so priznani tudi urnina ter stroški za zastopanje na naroku 14. 6. 2016. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka toženčeve pritožbene navedbe. Odločilno je le, da je porušeno telesno in duševno zdravje posledica poškodbe pri delu. V preteklih obdobjih mu je celo toženec sam priznaval, da gre za poškodbo pri delu. Pridobljeno izvedensko mnenje je skladno z izvidom z dne 11. 11. 2014 in izključuje druge razloge za obstoječe duševno stanje. Izvedenka je opozorila, da je bilo psihično stanje po nesreči zanemarjeno. Pravilna je tudi odločitev o bolniškem staležu od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015, saj bi se v delo lahko vključil le v ugodnih okoliščinah. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov.

4. Tožnik se pritožuje zoper stroškovni del sodbe (II. točka izreka), saj sodišče ni odločilo o materialnih stroških in končnem poročilu, čeprav gre za potrebne in pravno priznane stroške. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov pritožbe.

5. V odgovoru na tožnikovo pritožbo toženec opozarja, da se materialni stroški odmerijo glede na celotno priznane stroške, ki pa so bili odmerjeni previsoko. Končno poročilo za postopek ni potrebno.

6. Pritožba toženca je utemeljena. Posledično je utemeljena tudi tožnikova pritožba zoper stroške postopka.

7. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične pomanjkljivosti postopka, ostalo dejansko stanje nepopolno razčiščeno.

8. V pritožbi toženca zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Utemeljeno pa toženec v pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga, da se pridobi novo izvedensko mnenje, ni vsebinsko obrazložilo niti na naroku niti v izpodbijani sodbi, kar predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Predmet sodne presoje

9. V tej zadevi je sodišče prve stopnje združilo več socialnih sporov. Ob presoji pravilnosti in zakonitosti v 1. točki obrazložitve tega sklepa citiranih odločb, gre za spor o vzroku bolniškega staleža v obdobjih od 1. 5. 2015 do 19. 7. 2015 in od 19. 8. 2015 do 29. 2 2016, pri čemer je za obdobje od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 sporen tudi sam bolniški stalež.

10. Tožnik je bil pred spornim obdobjem v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu od 13. 8. 2008 dalje. V obravnavanih predsodnih upravnih postopkih je bilo ugotovljeno, da je tožnik od 1. 5. 2015 do 10. 6. 2015 in od 19. 8. 2015 do 29. 2. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni in da je od 11. 6. 2015 dalje oziroma do 19. 7. 2015 zmožen za delo po odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, to je s polovičnim delovnim časom 4 ure dnevno in fizičnimi razbremenitvami.

11. Sodišče prve stopnje je pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja E. fakultete, Univerze v F., (v nadaljevanju: Komisija), ki je izvedensko mnenje o vzroku začasne nezmožnosti za delo podala že za obdobje od 13. 11. 2014 do 30. 4. 2015. Ugoditvena sodba sodišča prve stopnje, ki je temeljila na izvedenskih mnenjih Komisije, je bila razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje(1) , ker med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju ni bila ugotovljena neposredna vzročna zveza. Tudi v obravnavanem sporu je z izpodbijano ugoditveno sodbo najmanj preuranjeno zaključeno, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v celotnem spornem obdobju poškodba pri delu, pri čemer je bil tožnik tudi od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 (iz istega vzroka) začasno nezmožen za delo.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

12. Začasno nezmožnost za delo ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Skladno z 2. odstavkom 80. člena ZZVZZ je izbrani osebni zdravnik pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo do 30 dni. Po 2. odstavku 81. člena ZZVZZ imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni.

13. Zavarovanec je začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca. Kadar je pri zavarovancu zaradi trajno omejene oziroma zmanjšane delovne zmožnosti podana invalidnost III. kategorije, se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na preostalo delovno zmožnost. Pri dolgotrajnem bolniškem staležu pa je bistveno še, da je zdravstveno stanje ves čas enako oziroma nespremenjeno.

14. Po 19. členu ZZVZZ se za poškodbo pri delu štejejo poškodbe v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med drugim se po citiranem predpisu za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa in drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

15. V sodni praksi pritožbenega sodišča(2) je bilo, med drugim tudi v sporu v zvezi z vzrokom tožnikove začasne nezmožnosti za delo od 13. 11. 2014 do 30. 4. 2015, že zavzeto stališče, da je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče pravilno pravno kvalificirati le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe, ki mora biti kot takšna popolno, jasno in nedvomno ugotovljena v okviru ugotovljenega dejanskega stanja. Pri tem je presoja poškodbe pri delu kot vzroka bolniškega staleža pravno vprašanje. Sodni izvedenec pojasnjuje le dejanske okoliščine v zvezi z vzrokom, med tem ko je pravna kvalifikacija poškodbe pri delu, po popolno in pravilno razčiščenih dejanskih okoliščinah, v domeni sodišča.(3) Pravilno je torej toženčevo naziranje, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, da mora biti za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

16. Komisija v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa G.G. je v pisnem izvedenskem mnenju z dne 28. 1. 2016 za obdobje od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015, ko je sporno, ali je bil tožnik zmožen za delo, skladno z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 5. 11. 2013, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, priznana mu je bila pravica do dela na drugem fizično in psihično lažjem delu, kjer ni potrebna izrazita ročna spretnost prstov, pretežno sede, brez hoje po stopnicah, lestvah, neravnem terenu, v zaprtem in toplem prostoru s čim manj socialnimi stiki, v krajšem delovnem času od polnega štiri ure dnevno, ocenila, da je bil za takšno delo zmožen. V dopolnilnem mnenju z dne 8. 4. 2016 je Komisija, v sestavi katere je sodelovala tudi specialistka psihiatrije H.H., pojasnila, da je pri tožniku ves čas v ospredju anksiozno depresivna motnja z občasnimi nihanji. Nezmožnost za delo je podana le, ko gre za akutna poslabšanja, ki jih oceni lečeči psihiater, sicer pa je zmožen za delo v skladu z invalidsko odločbo. V obdobjih omilitve simptomatike bi bilo za tožnika pomembno 4 urno delo z omejitvami tudi v smislu distrakcije glede obsesivno anksioznega predelovanja težav in obratno, pomanjkanje občasne delovne aktivacije dodatno vzdržuje duševno simptomatiko. Specialistka psihiatrinja je pri takšni oceni vztrajala tudi na zaslišanju.

17. Glede vzroka začasne nezmožnosti za delo pa je Komisija v izvedenskem mnenju ocenila, da je vzrok tožnikove delanezmožnosti od 1. 5. 2015 do 10. 6. 2015 postravmatična artrotična sprememba komolca in fizioterapija, zato gre za stanje po poškodbi. Od 19. 8. 2015 do 21. 10. 2015 je bil tožnik po oceni Komisije nezmožen za delo zaradi anksiozno depresivne psihiatrične motnje kot posledice poškodbe pri delu. Tudi v dopolnilnem izvedenskem mnenju je vztrajala, da gre od 1. 5. 2015 do 10. 6. 2015 in od 19. 8. 2015 do 21. 10. 2015 za posttravmatsko artrozo in psihično motnjo, ki sta neposredni posledici poškodbe. Tudi za obdobje od 22. 10. 2015 do 21. 12. 2015 je vzrok psihičnega akutnega poslabšanja stanje po poškodbi.

18. Zaslišana specialistka psihiatrinja je vztrajala, da je vzrok bolniškega staleža v spornih obdobjih posledica poškodbe pri delu. Izpovedala je, da je izvor stanja poškodba, vplivajo pa še dodatne okoliščine skozi daljše obdobje. Prihaja do večje ali manjše intenzivnosti izraženosti osnovnega izhodišča poškodbe glave glede na zunanje stresorje in odziv na njih, pri čemer ni jasno, kdaj se ta mešanica začne. Čeprav psihološka in psihiatrična evalvacija ni bila del začetnega zdravstvenega procesa po nesreči, po mnenju izvedenke ni mogoče, da na področju duševnosti ne bi prišlo do reakcije, bodisi kot resna posttravmatska motnja bodisi kot nek element cerebralne disfunkcije, če bi šlo za izgubo zavesti. Nesreča je zato pomemben dejavnik za spremembo duševnega funkcioniranja, na kakšen način so se tekom zdravljenja lahko pomembno pridružile posledice samega zdravljenja, pa ni možno natančno določiti. Dodatno je pojasnila, da je posttravmatska stresna motnja kot odložen odziv na nesrečo verjetna, vendar se je ne da dokazati z medicinsko dokumentacijo. Poleg tega je tožnik v avgustu 2015 preboleval zelo hudo pljučnico, kar lahko poslabša psihično stanje, vendar je osnovno gibalo za zdravstveno stanje še vedno poškodba s poslabšanji aktualnih stresorjev.

19. Takšno izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje le delno sprejelo kot prepričljivo. Kljub drugačni oceni Komisije je zaključilo, da je bil tožnik tudi od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, na kar utemeljeno opozarja toženec v pritožbi. Oprlo se je na ugotovitve iz sodbe sodišča prve stopnje,(4) v kateri se je ugotavljal bolniški stalež za obdobje od 4. 7. 2014 do 13. 10. 2014, in na poročilo B. z dne 11. 11. 2014, da je pri tožniku nastopila trajna nezmožnost za delo. Tako kot ostale dokaze tudi izvedensko mnenje sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste dokazne ocene.(5) Vendar nima strokovnega znanja, da bi samo ugotavljalo začasno nezmožnost za delo in njen vzrok, temveč bi moralo za razjasnitev dejanskega stanja izvesti ustrezne dokaze in ugotoviti zlasti, ali je bilo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi katerega se dolgotrajno zdravi in je tudi dolgotrajno v bolniškem staležu, v tem obdobju enako ali pa toliko izboljšano, da je bil zmožen za delo po odločbi o pravicah iz invalidskega zavarovanja.

20. Mnenju Komisije glede vzroka bolniškega staleža pa je sodišče prve stopnje sledilo in na njegovi podlagi zaključilo, da je bil tožnik v obravnavanih obdobjih začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Prometna nezgoda, ki je bistveno spremenila tožnikovo duševno funkcioniranje naj bi po ugotovitvah sodišča prve stopnje z vsem nujnim sosledjem privedla do takšnega psihičnega stanja, ki mu je onemogočalo opravljati delo tudi po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Takšen zaključek pa je najmanj preuranjen, ker pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju ni bil popolno in jasno niti nedvomno ugotovljen. Ob predhodno navedenem utemeljevanju članice izvedenskega organa, zlasti pa da o psihiatričnem zdravljenju po nesreči ni medicinske dokumentacije, da ni mogoče razmejiti med tem, koliko so na psihično stanje vplivali sama poškodba in koliko zunanji stresorji, pri čemer je pljučnica v avgustu 2015 na to stanje še dodatno vplivala, sodno izvedensko mnenje ne more biti niti popolno niti prepričljivo. Zato je kljub izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom dejansko stanje v obravnavani zadevi v navedeni smeri ostalo nepopolno razčiščeno, na kar utemeljeno opozarja toženec v pritožbi.

Odločitev pritožbenega sodišča

21. Da bodo lahko odpravljene vse ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

22. V ponovljenem sojenju bo potrebno ugotoviti, ali je bil tožnik od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 zmožen za delo po odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja in s tem v zvezi zlasti, ali je bilo njegovo zdravstveno stanje v tem obdobju enako ali bistveno izboljšano glede na stanje pred 10. 6. 2015 in po 19. 7. 2015. Poleg tega bo potrebno ugotoviti, ali je med prometno nesrečo z dne 13. 8. 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo v obravnavnih obdobjih, ko je v ospredju predvsem anksiozno depresivno stanje, podana neposredna vzročna zveza. V ta namen bo moralo najprej dokazno oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu. Nato pa z istim ali, če so izpolnjeni pogoji iz 254. člena ZPP,(6) z novim izvedencem medicinske stroke dodatno ali ponovno razčistiti vse dejanske okoliščine v zvezi s tožnikovo zmožnostjo za delo od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 po odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja in v zvezi z vzrokom bolniškega staleža v celotnem obravnavanem obdobju začasne nezmožnosti za delo. Posebej se bo moralo opredeliti do tega, ali je anksiozno depresivno stanje v spornih obdobjih, za katerega ni objektivne podlage v medicinski dokumentaciji, da je obstajalo že takoj po nezgodi, posledica odziva tožnika na operativno zdravljenje in zapletov pri zdravljenju. To še zlasti, ker iz rehabilitacijskega poročila B. z dne 11. 11. 2014 izhaja, da je pri tožniku prišlo do sekundarnega kognitivnega upada, kot posledice psihoorganske oškodovanosti, najverjetneje zaradi pogostih in intenzivnih anestezij, na osebnostnem področju pa je prepoznati reakcijo na poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ga doživlja dramatično, travmatsko in s spremenjenim osebnostnim funkcioniranjem. Poleg tega tudi iz mnenja z dne 13. 6. 2015 izhaja, da sta se trajna osebnostna spremenjenost po duševni bolezni ali psihoorganski sindrom pri tožniku razvijala postopoma skozi leta.

23. Šele, ko bo pridobljeno strokovno medicinsko argumentirano izvedensko mnenje o tožnikovem zdravstvenem stanju od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 glede na stanje pred 10. 6. 2015 in po 19. 7. 2015 ter o dejanskih okoliščinah vzroka začasne nezmožnosti za delo v spornih obdobjih v navedeni smeri, bo mogoče odločati o utemeljenosti bolniškega staleža od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 in vzrok bolniškega staleža v obravnavnih obdobjih tudi pravno kvalificirati. Le v primeru, da bo neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu 13. 8. 2008 in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju jasno in nedvomno ugotovljena, bo vzrok začasne nezmožnosti za delo mogoče opredeliti kot poškodbo pri delu. Šele nato bo mogoče presoditi pravilnost in zakonitost odločb toženca v izpodbijanem delu glede utemeljenosti bolniškega staleža od 11. 6. 2015 do 19. 7. 2015 in glede vzroka bolniškega staleža ter odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka.

24. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe posledično razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji, zoper katerega se je pritožil tudi tožnik, in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških tožnikovega odgovora na pritožbo toženca in pritožbe tožnika zoper stroškovni sklep, pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP) in upoštevaje določbe Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015).

(1) Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 358/2016 z dne 7. 12. 2016 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ps 2486/2014 z dne 7. 12. 2016. (2) Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 211/2013 z dne 12. 9. 2013. (3) Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 361/2008 z dne 23. 2. 2010. (4) Sodba Delovnega in socialnega sodišča, opr. št. VI Ps 1564/2014 z dne 7. 9 2015, potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 619/2015 z dne 3. 3. 2016. (5) Skladno z 8. členom ZPP o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

(6) Po 3. odstavku 254. člena ZPP se, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, zahteva mnenje drugih izvedencev.