Jedro

Predlog direktorja socialno varstvenega zavoda po drugem odstavku 77. člena ZDZdr mora vsebovati tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za podaljšanje zadržanega v varovanem oddelku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se B. B., rojenega 1963, sme zadržati na varovanem oddelku Doma A., brez njegovega privoljenja za dobo enega leta, to je do 23. 12. 2017. 2. Pooblaščenka udeleženca je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in v zvezi s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Pritožba navaja, da potrebni pogoji niso izpolnjeni kumulativno. Drži, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, ne drži pa, da udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Dokazni postopek tega ni pokazal. Udeleženec je, ko je bil zaslišan, sam izpovedal, da ne potrebuje pomoči, da bi hodil v klub O., v cerkev Svetega Š., kjer bi pomagal narkomanom, je telesno normalno gibljiv, meditira in tako ohranja svoje mentalno zdravje, pripravljen se je ravnati po navodilih zdravnika. Izvedenka teh trditev udeleženca ni ovrgla in je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno oziroma zmotno ugotovljeno. Izvedenka je podala mnenje, da se je zdravstveno stanje udeleženca pomembno izboljšalo, ni pa se opredelila do tega, ali se je izboljšalo do te mere, da stalne oskrbe in varstva ne bi potreboval. Tudi dr. L. v svojem izvidu ugotavlja, da je sedaj uvedena terapija pri udeležencu prinesla bistveno izboljšanje, ni več agresiven do sostanovalcev, je lahko vodljiv, poslušen, vse to je potrdil tudi zaslišani medicinski tehnik V. R. Izvedenka ni pojasnila, zakaj bi bilo podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku sploh še potrebno, oziroma se ni opredelila do možnosti, da vzrokov zadržanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ki bi bile blažje in bi s takšno milejšo obravnavo bile manj kršene pravice udeleženca. Sodišče prve stopnje se je zgolj oprlo na izpovedbo matere, da zdravil udeleženec ne bi več jemal, če nad jemanjem ne bi imel več nadzora, tega pa ne potrjuje noben drug dokaz. Dejansko stanje ostaja nepopolno ugotovljeno, podan je pritožbeni razlog po 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP, v posledici tega je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravno podlago ZDZdr. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče odloči, da zadržanje udeleženca na varovanem oddelku Doma A. ni več potrebno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. V izvedenskem mnenju ima oporo v izpodbijanem sklepu ugotovljeno dejstvo, da bi se zelo poslabšalo stanje udeleženca brez nadzora na odprtem oddelku ali v domačem okolju zaradi prenehanja jemanja zdravil, za kar obstaja velika verjetnost v primeru odpustitve iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda (SVZ), zaradi česar bi ogrožal svoje zdravje.

Ta ugotovitev pa ne zadošča za zaključek o obstoju pogoja iz druge alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, da udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.

5. Pritožba utemeljeno meni, da se izvedenka ob sicer ugotovljenem dejstvu o izboljšanjem stanju udeleženca (kar izhaja tudi iz izvida lečečega zdravnika in pojasnil medicinskega tehnika) ni opredelila o tem, ali se je stanje izboljšalo do te mere, da stalne oskrbe in varstva ne bi potreboval (oziroma ali kljub izboljšanemu stanju še vedno potrebuje stalno varstvo in oskrbo), da ni pojasnila, zakaj naj bi bilo potrebno podaljšanje zadržanja. Pritožba utemeljeno meni tudi, da v izvedenskem mnenju ni pojasnila, zakaj vzrokov za zadržanje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ki bi bile blažje in bi z milejšo obravnavo bile manj kršene pravice udeleženca.

6. Pritožba ni konkretizirala uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr. Izrek izpodbijanega sklepa je nerazumljiv, ker iz njega izhaja, da se udeleženca “sme zadržati v varovanem oddelku” SVZ brez njegovega privoljenja. Iz obrazložitve sklepa pa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zadržanje (obrazložitev v 11. točki izpodbijanega sklepa) in tudi, da so podani pogoji za podaljšanje zadržanja (obrazložitev v 12. točki izpodbijanega sklepa).

Določba drugega odstavka 77. člena ZDZdr narekuje odločitev, da se podaljša zadržanje v varovanem oddelku SVZ brez privolitve do določenega datuma. Iz izreka izpodbijanega sklepa pa to jasno ne izhaja.

7. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka in popolnoma ugotoviti pravnorelevantno dejansko stanje, da bo lahko ugotovilo, če v zadevi udeleženca obstajajo vsi pogoji, kot so opredeljeni v prvem odstavku 74. člena ZDZdr in nato odločilo o predlogu.

8. Pritožbeno sodišče pa je še ugotovilo, da iz 1. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je direktor SVZ Doma A. dne 28. 11. 2016 vložil predlog za podaljšanje zadržanja udeleženca v varovanem oddelku SVZ, torej predlog po drugem odstavku 77. člena ZDZdr. V postopku po predlogu na podlagi citirane zakonske določbe se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, torej se smiselno uporabljajo določbe od 40. do vključno 52. člena ZDZdr. Po 77. členu ZDZdr v zvezi s 40. členom ZDZdr se postopek začne na predlog direktorja SVZ (ne po uradni dolžnosti), po drugem odstavku 41. člena ZDZdr pa mora predlog vsebovati podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga in navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku, to je pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča predlog z dne 28. 11. 2016 ne vsebuje potrebnih razlogov, zato je nepopoln. V zadevah po določbah ZDZdr na podlagi 30. člena ZDZdr odloča sodišče v nepravdnem postopku (po pravilih ZNP), po 37. členu ZNP pa se v nepravdnem postopku uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Določba 108. člena ZPP pa določa, da v primeru, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, za popravo ali dopolnitev vloge mu določi rok in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča, če pa vložnik vloge v določenem roku ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavanje, jo zavrže. 9. Sodišče prve stopnje po prejemu predloga ni postopalo po zgoraj navedenih zakonskih določbah in je samo ugotavljalo razloge za obstoj pogojev za podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku SVZ udeleženca brez njegove privolitve.

V izogib morebiti storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku najprej pozvati predlagatelja na dopolnitev predloga z razlogi, s katerimi naj utemelji svoj predlog.

10. Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da iz obrazložitve v točki 11 izpodbijanega sklepa o obstoju pogoja iz 3. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr izhaja zaključek sodišča prve stopnje, da udeleženec zaradi …. ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča pa v izvedenskem mnenju ni ugotovljeno dejstvo, da udeleženec “hudo” (oziroma huje) ogroža svoje zdravje. Zaključek sodišča prve stopnje, da udeleženec tudi ogroža svoje življenje, pa ni prepričljiv. V ugotovitvah sodišča prve stopnje zanj ni podlage, ker ne zadošča ugotovitev v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa o tem, da je udeleženec v preteklosti doma povzročil požar, pri čemer to njegovo ravnanje ni časovno opredeljeno, do izpodbijane odločitve pa se že leto dni nahaja v SVZ.

Sodišče prve stopnje naj v novem postopku upošteva tudi te ugotovitve pritožbenega sodišča.