Jedro

Če je bila izvršba s sklepom delno ustavljena, je treba ceno izvršiteljevih opravil po izdaji sklepa o delni ustavitvi odmerjati v skladu z novo glavnico.

Izrek

Pritožbi izvršitelja se delno ugodi ter se izpodbijani sklep v točkah 2 in 3 izreka spremeni tako, da se stroški izvršitelja odmerijo še v znesku 40.500,00 SIT, skupaj torej 125.279,00 SIT, upnica pa je dolžna izvršitelju nakazati še 40.500,00 SIT (skupaj torej 50.279,00 SIT).

Pritožba upnice se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba ustavi in da se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja; izvršitelju je priznalo plačilo dela in povračilo stroškov v višini 84.779,00 SIt ter upnici naložilo, naj doplača razliko med odmerjenim zneskom in založenim predujmom.

Zoper sklep se v laični vlogi pritožuje upnica. Navaja, da se ne čuti dolžno poravnati dolg v znesku 8.779,00 SIT. Že prvič mu je morala nakazati 75.000,00 SIT, da se je postopek sploh sprožil. Dalje pa še navaja: "To se je vleklo tako dolgo in tudi pomanjkljivo vpisano zaradi drva ki bi jih moral dajati to si lahko sami preverite v tem sklepu g. O... je vedel da se jaz dražbe ne bom udeležila ker v svojo rojstno hišo ne smem..." Nadalje pritožnica govori še o samem dolgu A...K... ter zaključuje, da si advokata ne more privoščiti, z bratom pa se ne more pogovoriti.

Zoper sklep pa se pritožuje tudi izvršitelj. Sodišču očita, da je storilo dve napaki. Napačno naj bi bila namreč ugotovljena vrednost zahtevka, sodišče pa naj bi napačno priznalo tudi stroške v zvezi z javno dražbo. Po mnenju pritožnika je bila ta opravljena (organizirana in izvedena). Iz tega razloga meni, da je upravičen do plačila celotnega zneska po tarifni številki 1. Pritožba upnice ni utemeljena, pritožba izvršitelja pa je delno utemeljena.

O pritožbi upnice: Upnica v laični vlogi ne pojasni, kateri del sklepa in iz katerih pritožbenih razlogov sploh izpodbija. Tudi iz njenih navedb izhaja predvsem pavšalno nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje, predvsem s tretjo točko izreka izpodbijanega sklepa, s katero ji je bilo naloženo, naj plača še razliko med založenim predujmom in izvršitelju priznanimi stroški. Pritožbeno sodišče je zato omejeno na preizkus po uradni dolžnosti, predmet preizkusa pa je sklep sodišča prve stopnje v celoti, kajti vse tri odločitve so zanjo neugodne. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je izvršbo ustavilo. Takšno pravno posledico namreč določa pravilo 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ za primer, ko nobena izmed strank v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe oziroma ponovne prodaje z neposredno pogodbo. Pritožnica ne zanika, da takšnega ali drugačnega predloga, ki bi predstavljal podlago za nadaljevanje tega izvršilnega postopka, ni podala. Iz tega razloga pa tudi njena pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa ne more biti uspešna. Drugi dve točki pa sta le nadaljnja posledica te odločitve. Izvršitelju namreč pripada znesek za plačilo dela ter znesek za povračilo stroškov (291. člen ZIZ). Ti stroški morajo biti odmerjeni v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju - Pravilnik o tarifi: Ur. l. RS 32/2000). Sodišče prve stopnje določb le-tega sicer ni uporabilo docela pravilno, vendar pa napaka ni bila storjena v upničino, marveč v izvršiteljevo škodo. O odmeri pravilnega zneska bo zato več govora kasneje, ob reševanju pritožbe izvršitelja. Odločitev, ki je vsebovana v 3. točki izreka, pa je še nadaljnja posledica odločitve v prejšnjih dveh točkah izreka. Ker je bila zaradi pasivnosti strank izvršba ustavljena, pred tem pa so nastali stoški, ki presegajo v predujmu plačan znesek, je sodišče ravnalo pravilno, ko je plačilo razlike naložilo upnici. Ta je namreč izvršilni postopek sprožila in s tem tudi povzročila stroške (prvi odstavek 38. člena ZIZ). Povrnitev teh stroškov pa bi ji šla le v primeru, če bi v postopku uspela (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz navedenih razlogov je upničina pritožba neutemeljena.

O pritožbi izvršitelja: Pritrditi je treba navedbi pritožnika, da je bila javna dražba organizirana in izvedena, neuspešna pa je bila le v smislu prodaje. Po Pravilniku pa se tako izvedenega izvršilnega dejanja ne more šteti za neuspešnega, saj ga je izvršitelj v celoti opravil v skladu z določili Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur.l. RS 32/99). Iz tega razloga mu za opravo tega dejanja tudi pripada polna cena storitve (in ne zgolj 25 %), kot jo predvideva Pravilnik o tarifi. V skladu s tarifno številko 3, ki se v tretji alinei sklicuje na tarifno številko 1, je bilo zato treba izvršitelju priznati še dodatnih 750 točk, kar ob upoštevanju DDV zanša 40.500,00 SIT. Odločitev o spremembi 2. točke izreka pa ima za posledico tudi spremembo tretje točke izreka izpodbijanega sklepa. Za enak znesek, kot je pritožbeno sodišče višje odmerilo izvršitelju pripadajoče stroške, se je povečal tudi primanjkljaj med tem zneskom in založenim predujmom. Iz tega razloga je bilo treba odločitev v 3. točki izreka ustrezno spremeniti, materialnopravni temelj upničine obveznosti pa ostaja enak.

Neutemeljena pa je izvršiteljeva pritožba v delu, kjer napada ugotovljeno vrednost terjatve v obravnavani zadevi, od katere je odvisna tudi odmera izvršiteljevih stroškov. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba kot vrednost terjatve upoštevati novo glavnico, torej tisto, ki jo je upnica po delnem umiku še izterjevala v tem postopku. Takšna odločitev je v skladu s 9. členom Pravilnika o tarifi, ki določa, da se za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta, uporabi terjatev, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi ugotovilo sodišče. Ta terjatev pa je tista, za katero je sodišče nadaljevalo izvršbo po sklepu o delni ustavitvi z dne 23.1.2001. Ker so bila vsa izvršilna dejanja opravljena po izdaji tega sklepa (l.št. 11), je tudi stroške zanje treba odmeriti glede na novo glavnico. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna.

Odločitev o spremembi izpodbijanega sklepa v 2. in 3. točki je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Procesna podlaga potrditve izpodbijanega sklepa v točki 1 pa je podana v 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).