- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Psp 81/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PSP.81.2026 Oddelek za socialne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 3. 9. 2014, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kr61itev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoli610din pravne narave (tj. novih odlo0Ditve Ustavnega sodi610Da RS ali Sodi610Da EU). Ker so bile vse okoli610dine, pomembne za pravno presojo, podane 7Ee ob odmeri starostne pokojnine, do kr61itve materialnega prava, ni pri61lo. 0Ce se to7Enik z odlo0Ditvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, 0Derar pa ni storil. Namen 183. 0Dlena ZPIZ0, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kr61itev, ki bi jih bilo mo7Eno uveljavljati v okviru rednega postopka, temve0D je v pravnomo0Dno odlo0Dbo mo7Eno pose0Di le v izjemnih okoli610dinah, kot je bilo v tej zadevi 7Ee pojasnjeno. Tak61ne okoli610dine pa v obravnavanem primeru niso podane.
Izrek
Prito7Eba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodi610Da prve stopnje.
Obrazlo7Eitev
1.Sodi610De prve stopnje je zavrnilo to7Ebni zahtevek na odpravo odlo0Dbe to7Enca 61t.zadeve ..., 61t. dosjeja ... z dne 9. 12. 2024 in odlo0Dbe to7Enca 61t. zadeve ..., 61t. dosjeja ... z dne 30. 8. 2024 ter vi61jo odmero starostne pokojnine oz. vrnitev zadeve v ponovno upravno odlo0Danje. Sklenilo je, da to7Enik krije sam svoje stro61ke postopka.
2.To7Enik vlaga prito7Ebo zoper sodbo iz vseh prito7Ebenih razlogov. Prito7Ebenemu sodi610Du predlaga, da sodbo spremeni in ugodi to7Ebnemu zahtevku oziroma, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da 27. 0Dlen ZPIZ-2 dolo0Da le splo61no upokojitveno starost, zato ga lahko beremo samo v povezavi z 28. 0Dlenom, ki dolo0Da skraj61anje upokojitvene starosti. Navedba, da je leta 2014 za mo61ke veljala upokojitvena starost 58 let in 8 mesecev, je zavajajo0Da. Za vse mo61ke (z redkimi izjemami) je veljalo skraj61anje upokojitvene starosti zaradi slu7Eenja obveznega voja61kega roka. V primeru to7Enika je njegova upokojitvena starost zna61ala 57 let in 10 mesecev, kar je manj kot za 7Eensko brez skraj61anja. Direktiva je bila implementirana 61ele leta 2023, tj. 13 let prepozno. Direktiva sicer dolo0Da postopen prehod in dr7Eavam 0Dlanicam dopu610Da, da same odlo0Dajo, kdaj bodo dokon0Dale prehod na enotno upokojitveno starost. Hkrati pa 0Dlen 7(2)Direktive dolo0Da, da morajo dr7Eave 0Dlanice redno preverjati, ali je tako razlikovanje 61e potrebno. Postopnost, ki jo sodi610De omenja v povezavi z ustavno sodno prakso, nima neposredne zveze s postopnostjo, ki jo opredeljuje Direktiva. V na61i pokojninski zakonodaji je desetletja veljala pozitivna diskriminacija 7Eensk v smislu kraj61e polne pokojninske dobe (mo61ki 40 let, 7Eenske 35 let) in upokojitvene starosti (mo61ki 58 let, 7Eenske 53 let). To dopu610Da tudi 0Dlen 7(1)(a) Direktive, a je zakonodajalec ocenil, da tovrstno razlikovanje ni ve0D potrebno in ga je postopoma odpravil. Nerazumna je razlaga, da je zakonodajalec ocenil, da pozitivna diskriminacija 7Eensk ni ve0D potrebna, in jo je postopoma odpravljal, isto0Dasno pa jo je spet na novo uvajal. 0Ce bi res 61lo za "pozitivno diskriminacijo 7Eensk", bi morali obstajati dokumenti, ki dokazujejo, da je zakonodajalec v letih 2003 - 2022 to redno preverjal. Ob notifikaciji Direktive leta 2004 je razkorak med mo61kim in 7Enskim odmernim odstotkom zna61al 1,21% v korist 7Eensk. Dr7Eava bi morala ta razkorak odpraviti najkasneje v 6 letih po notifikaciji, a je razkorak v 6 letih pove0Dala na 5,03% (leta 2010), v nadaljnjih letih pa na 10,92% (leta 2018). V primeru to7Enika upokojitvena starost ni imela nobenega vpliva na dolo0Ditev odmernega odstotka, saj bi se upokojencu s polno pokojninsko dobo odmerila enaka pokojnina, 0De bi se upokojil pri 60 ali 70 letih starosti. Razli0Den odmerni odstotek ni bil dopusten. Sodi610De napa0Dno razlaga, da je iz sodbe SEU v zadevi Van Cant (C-154/92) razumljivo, da 61ele po izena0Denju upokojitvene starosti za oba spola preneha dopustnost razli0Dnega na0Dina izra0Duna pokojnine glede na spol, dotlej pa je to dopustno. SEU razlaga samo, da je v primeru izena0Denja upokojitvene starosti razli0Den na0Din izra0Duna pokojnine prepovedan, ne razlaga pa, da je v nasprotnem primeru brezpogojno dovoljen. Razli0Dno obravnavanje je dovoljeno samo takrat, ko to dovoljuje Direktiva. Sodi610De se sklicuje na sodbo Psp 10/2025. To7Enik v navedeni zadevi se je zaradi zavrnitve revizije prito7Eil na Ustavno sodi610De in zaradi kr61itve prava EU RS prijavil Evropski komisiji, zato je sklicevanje na navedeno zadevo preuranjeno. Razli0Dno dolo0Danje odmernih odstotkov je bilo dopustno izklju0Dno v primerih, ko je bilo to nujno in objektivno povezano z razliko v upokojitveni starosti. 0De te povezave ni bilo, razli0Den na0Din izra0Duna pokojnine ni bil dovoljen. Sodi610De sodb SEU, ki jih je navedel to7Enik ne omenja in ni jasno, ali jih je obravnavalo. V tem delu je sodba pomanjkljivo obrazlo7Eena, saj v njej niso navedeni razlogi o odlo0Dilnih dejstvih (kr61itev 14. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP). Prav tako se sodi610De ni opredelilo do pravno pomembnih navedb to7Enika (kr61itev postopka iz 8. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP). Razlika v odmernih odstotkih ni nastala na0Drtno, ampak po napaki zakonodajalca. Sodi610De se do teh navedb ne opredeli (kr61itev 8. in 14. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP). Prav tako se sodi610De ne opredeli do tega, zakaj je zakonodajalec "pozitivno diskriminiral" samo zdrave 7Eenske, ne pa tudi invalidskih upokojenk, ki so se morale upokojiti zaradi po61kodbe pri delu ali poklicne bolezni. Odmerni odstotek slednjih je bil vezan na mo61ki (in ne na 7Enski) odmerni odstotek. Zaradi tega so bile o61kodovane tudi nekatere vdove. To7Enik se je upokojil leta 2014 in takrat je bila upokojitvena starost za mo61ke za 0,57% vi61ja. Sodi610De nekriti0Dno sprejema razliko v odmernih odstotkih v vi61ini 8,53% kot merodajno, 0Deprav ta ni argumentirana v nobenem gradivu DZ. Zadeva C-154/92 je neustrezna za opravi0Devanje razlike v odmernih odstotkih tudi zato, ker je v belgijski zakonodaji za oba spola veljal enak odmerni odstotek. SEU v sodbah (npr. C-377/96 in C-154/96) pod pojmom "dovoljene oblike diskriminacije" nima v mislih razlik, ki bi pripeljale do kon0Dne razlike med mo61kimi in 7Enskimi odmernimi odstotki, ampak naj bi ta diskriminacija pripeljala do kon0Dne enakosti. Ker imajo 7Eenske ni7Ejo upokojitveno starost in manj let prispevajo v pokojninsko blagajno, naj bi prav ta dovoljena diskriminacija, sicer nujno in objektivno povezana z razliko v upokojitveni starosti, 7Eenskam omogo0Dala po61ten na0Din izra0Duna pokojnine, ki bi kompenziral njihovo manj61e 61tevilo let pokojninske dobe. V primeru, da se prito7Ebeno sodi610De ne bi strinjalo z njegovo razlago glede Direktive, predlaga, da se predlo7Ei v predhodno razlago SEU naslednja vpra61anja: 1. Ali je dopustna razlaga, da Direktiva 79/7/EGS dovoljuje razli0Den izra0Dun pokojnine glede na spol za dose7Eeno polno pokojninsko dobo, 0De je v skladu z nacionalno zakonodajo dose7Eena pokojninska doba edini relevantni dejavnik za dolo0Danje odmernega odstotka?; 2. Ali je dopustna razlaga, da je v smislu 0Dlena 7(1)(a) Direktive 79/7/EGS 8,53% vi61ji 7Enski odmerni odstotek nujno in objektivno povezan z 0,57% kraj61o upokojitveno starostjo 7Ensk?; 3. Ali je dopustna razlaga, da se kot upokojitvena starost v smislu 0Dlena 7(1)(a) Direktive 79/7/EGS upo61teva splo61na upokojitvena starost (ki velja za vse upokojence istega spola) in ne individualna upokojitvena starost (ki velja za konkretnega upokojenca)? Sodba je pomanjkljivo obrazlo7Eena glede odlo0Dilnih dejstev (14. to0Dka drugega odstavka 0Dlena 399 ZPP). Odlo0Ditev predstavlja kr61itev pravice do enakega varstva pravic (22. 0Dlen Ustave) in pravice do pravi0Dnega sojenja (prvi odstavek 6. 0Dlena EK0CP). Podana je tudi kr61itev pravice do enakosti pred zakonom (14. 0Dlen Ustave) ter je nedopustno in nesorazmerno pose7Eeno v to7Enikovo ustavno pravico do zasebne lastnine (33. 0Dlen Ustave) in v pravico do pokojnine (50. 0Dlen Ustave).
3.Prito7Eba ni utemeljena.
4.Prito7Ebeno sodi610De je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v prito7Ebi. Po drugem odstavku 350. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dol7Enosti pazilo na bistvene kr61itve dolo0Db pravdnega postopka, navedene v tej dolo0Dbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku ni pri61lo do zatrjevanih in ostalih procesnih kr61itev iz drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP, na katere je treba paziti po uradni dol7Enosti ter tudi ne do kr61itve pravice do izjave (22. 0Dlen Ustave) in pravice do po61tenega sojenja (6.0Dlen Evropske konvencije o varstvu 0Dlovekovih pravic in temeljnih svobo610Din -EK0CP). Sodi610De prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odlo0Ditev.
5.Sodi610De prve stopnje ni zagre61ilo zatrjevane bistvene kr61itve pravil postopka iz 14.to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Izpodbijano sodbo je bilo mo7Eno preizkusiti, saj vsebuje dejanske in pravne razloge zaradi katerih je to7Ebni zahtevek zavrnjen. Prav tako ni podana kr61itev pravil postopka iz 8. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Sodi610De prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno pomembnih navedb to7Enika.
6.To7Enec je to7Eniku z odlo0Dbo z dne 3. 9. 2014 priznal pravico do starostne pokojnine v znesku 615,13 EUR na mesec od 30. 9. 2014 dalje. To7Enik je dopolnil 58 let in 10 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, brez dokupa. Starostna pokojnina je bila odmerjena v vi61ini 57,25% pokojninske osnove. Zoper odlo0Dbo se to7Enik ni prito7Eil ter je zato postala dokon0Dna in pravnomo0Dna.
7.Dne 26. 7. 2024 je to7Enik vlo7Eil zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine, na na0Din da se pri izra0Dunu pokojnine upo61teva odmerni odstotek kot velja za 7Eenske. Predmet sodne presoje je dokon0Dna odlo0Dba to7Enca z dne 9. 12. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odlo0Dbo z dne 30. 8. 2024. To7Enec je z dokon0Dno odlo0Dbo zavrnil prito7Ebo to7Enika zoper izpodbijano odlo0Dbo. Ugotovljeno je bilo, da pogoji za izdajo odlo0Dbe v t. i. nepravi obnovi postopka po 183. 0Clenu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) niso izpolnjeni, ker z odlo0Dbo o priznanju pravice do starostne pokojnine ni bilo kr61eno materialno pravo niti ni bilo napa0Dno ugotovljeno dejansko stanje.
8.V skladu s 158. 0Dlenom Ustave je mo7Eno pravno razmerje, urejeno s pravnomo0Dno odlo0Dbo dr7Eavnega organa odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, dolo0Denih z zakonom. Ustavno sodi610De je 7Ee navedlo, da 158. 0Dlen Ustave zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posami0Dnimi upravnimi ali sodnimi akti. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da je pravnomo0Dnost mo0Dnej61a in pomembnej61a od vsebinske kvalitete pravnomo0Dne odlo0Ditve. S pravnomo0Dnostjo so ozdravljene tudi nezakonite in nepravilne odlo0Dbe.1 V vsebino pravnomo0Dne odlo0Ditve se lahko pose0De le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva zakon.
9.T. i. neprava obnova postopka, urejena v 183. 0Clenu ZPIZ-2, je izredno pravno sredstvo, ki omogo0Da poseg v pravnomo0Dne upravne odlo0Dbe. V prvem odstavku navedene dolo0Dbe je dolo0Deno, da lahko dokon0Dno odlo0Dbo, s katero je bila kr61ena materialna dolo0Dba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi o0Ditno napa0Dno ugotovljenega dejanskega stanja v 61kodo ali korist zavarovanca ali u7Eivalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odlo0Dbo izdala. Tak61na odlo0Dba se lahko izda v roku deset let od vro0Ditve dokon0Dne odlo0Dbe zavarovancu ali u7Eivalcu pravic. Odlo0Dba u0Dinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, 0De je bil postopek uveden po uradni dol7Enosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odlo0Dbe (drugi in tretji odstavek).
10.To7Enec in sodi610De prve stopnje sta dolo0Dbo 183. 0Dlena ZPIZ-2 tolma0Dila na na0Din, da je neprava obnova postopka dopustna tudi zaradi kr61itev materialnega prava (enako tudi v sodbah Psp 16/2022 in VIII Ips 316/2016). Kot je prito7Ebeno sodi610De 7Ee pojasnilo v sodbi Psp 10/2025, druga0De izhaja iz stali610Da, izra7Eenega k predlogu ZPIZ-2, in sicer, da je dolo0Dba 183. 0Dlena ZPIZ-2 namenjena spremembi dokon0Dne odlo0Dbe (le) zaradi o0Ditno napa0Dno ugotovljenega dejanskega stanja in s tem posledi0Dne kr61itve materialnih dolo0Db zakona ali podzakonskega akta v 61kodo zavarovanca oz. u7Eivalca pravic ali zavoda.2 Da dolo0Dba 183. 0Dlena ZPIZ-2 dopu610Da ponovno odmero pokojnine le zaradi o0Ditno napa0Dno ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa tudi v drugih primerih, izhaja tudi iz lo0Denega mnenja ustavne sodnice.3
11.0Ce upo61tevamo, da t. i. neprava obnova postopka po 183. 0Clenu ZPIZ-2 omogo0Da poseg v pravnomo0Dno odlo0Dbo tudi v primeru kr61itev materialnega prava, bi bil ta lahko utemeljen le, 0De bi temeljil na
novih okoli610dinah pravne narave
, ki bi bile za to7Enca zavezujo0De tako, da bi jih bil dol7En upo61tevati.4 Nove okoli610dine lahko predstavljajo le odlo0Ditve Ustavnega sodi610Da RS ali Sodi610Da EU o pravilni razlagi in uporabi prava EU.5 Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za take okoli610dine (prim. Psp 16/2022).
ZPIZ-2 v 27. 0Clenu dolo0Da pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,6 v 37. 0Clenu pa so dolo0Deni odmerni odstotki. Po 0Detrtem odstavku 27. 0Dlena ZPIZ-2 pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (mo61ki in 7Eenska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. V 0Casu, ko se je upokojil to7Enik, je veljalo prehodno obdobje (do 31. 12. 2018). To je pomenilo, da je bila v relevantnem letu 2014 za pridobitev pravice do starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri mo61kih zahtevana starost 58 let in 8 mesecev, pri 7Enskih pa 58 let in 4 mesece (peti odstavek 27. 0Dlena ZPIZ-2). Druga0Den je bil tudi odmerni odstotek, in sicer je bil za pokojninsko dobo 40 let dolo0Den v vi61ini 57,25% (za mo61ke) oz. 60,25% (za 7Eenske).
ZPIZ-2 v 28. 0Clenu dolo0Da, da se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, dolo0Dena v 27. 0Clenu ZPIZ-2,
lahko
zni7Ee ne le zaradi slu7Eenja obveznega voja61kega roka, temve0D tudi zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima dr7Eavljanstvo Republike Slovenije in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Tak61no zni7Eanje torej ni obligatorno in zato po presoji prito7Ebenega sodi610Da ni bistveno.
16.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je razlika pri odmernih odstotkih po ZPIZ-2 nastala po napaki zakonodajalca. Ključne razloge, zakaj je dopustna pozitivna diskriminacija prav pri presoji pokojninsko invalidske zakonodaje, je izpostavilo že Ustavno sodišče RS (U-I-298/96). Poudarilo je, da je dopustno razlikovanje po spolu, kadar služi vzpostavljanju dejanske enakosti (enakopravnosti) med spoloma tam, kjer obstajajo objektivne, biološke in funkcionalne razlike med njima. Ženska naj bi dejansko opravila več ur dela na dan kot moški, saj naj bi po opravljenem delu v službi, prevzela nase še pretežni del družinskih obveznosti. Različno obravnavanje spolov pri določanju upokojitvene starosti je tudi v tem, da lahko ženska realno dopolni krajšo pokojninsko dobo kot moški, če ostane doma zaradi materinstva. Zaradi tega so za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se za žensko dviga hitreje, tako da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni v slabšem položaju kot moški.
17.Glede spornega vprašanja oz. uporabe 37. člena ZPIZ-2 je stališče že zavzelo pritožbeno sodišče v zadevah Psp 429/2016 in Psp 16/2022. Poudarilo je, da je z veljavno zakonsko ureditvijo še vedno ohranjena določena raven pozitivne diskriminacije žensk, kar ni nedopustno. Ugodnejši položaj določenih skupin glede posameznih pravic sam po sebi ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom v primerjavi z drugimi skupinami, če so posebne ugodnosti logično utemeljene in ne presegajo obsega, ki ga opravičuje razlog, zaradi katerega so dane. Sklicevalo se je na že omenjeno ustavno odločbo (U-I-298/96), da zakonodajalca ne zavezuje le prepoved razlikovanja, ampak tudi dolžnost pozitivnega ravnanja v smislu zagotovitve možnosti za dejansko enakopravnost med moškimi in ženskami. Poudarilo je, da je različno obravnavanje moških in žensk upravičeno tedaj, ko izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog in položajev.
18.Če razlik med spoloma v družbi več ni oz. so te manjše, ni več tendence po različni zakonski ureditvi. Po stališču Sodišča EU je različen odmerni odstotek pri izračunu pokojnine dopusten, ko se ohrani razlika v upokojitveni starosti za moške in ženske (zadeva van Cant, C-154/92 z dne 1. 7. 1993). Takšna izjema je dovoljena v primeru, če je nujno in objektivno povezana z upokojitveno starostjo (C-154/96 z dne 22. 10. 1998). Gre za izjemo, ki jo izrecno dopušča člen 7(1)(a) Direktive 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (Direktiva). Ta določa, da Direktiva ne vpliva na pravice držav članic, da s področja njene uporabe izvzamejo določanje upokojitvene starosti v namene dodeljevanja starostne pokojnine in morebitne vplive le-tega na druge dajatve. Tudi iz sodbe Sodišča EU C-207/04 izhaja, da je izjemo iz člena 7(1)(a) Direktive mogoče uporabiti za določitev upokojitvene starosti za dodeljevanje pokojnine in morebitne posledice tega za druge dajatve, ki izhajajo iz socialne varnosti.
19.Kljub tako določeni izjemi so države članice skladno s členom 7(2) Direktive dolžne redno proučevati zadeve, ki jih Direktiva izključuje, in se glede na družbeni razvoj prepričati, ali so opredeljene izjeme še upravičene. Gre za postopno izvrševanje načela enakega obravnavanja moških in žensk na področju socialne varnosti ter drugih elementov socialnega varstva. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je v zadevi Andrle v. Republika Češka (št. 6268/08 z dne 17. 2. 2011), v kateri se je pritožnik pritožil, da moški, ki so vzgajali otroke, v nasprotju z ženskami, niso deležni znižanja upokojitvene starosti, strinjalo, da je tak ukrep zakoreninjen v posebnih zgodovinskih okoliščinah in v potrebi po posebnem obravnavanju žensk. Ugotovilo je, da je to še vedno razumno in objektivno utemeljeno. Menilo je tudi, da časovni razpon in obseg ukrepov ne presegata širokega polja proste presoje, ki jo imajo države na tem področju.
20.Ustavno sodišče RS je pri presoji, ali je ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja skladna s 50. členom Ustave (pravica do socialne varnosti), že večkrat poudarilo, da je zakonodajalec pooblaščen, da določi pogoje in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pri normativnem urejanju ima zakonodajalec široko polje proste presoje. Zato ni podano neskladje s pravico do zasebne lastnine (33. člena Ustave), niti ne gre za kršitev načela enakosti (14. člen Ustave) in pravice do pokojnine (50. člen Ustave), kot to zatrjuje tožnik.
21.Po ZPIZ-2 sta določena dva pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki morata biti izpolnjena hkrati, tj. dopolnitev določene starosti in dopolnitev določene pokojninske dobe. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana in odmerjena v letu 2014, ko je še veljala različna upokojitvena starost za moške in ženske. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je ureditev v ZPIZ-2, ki je za ženske in moške določala različne odmerne lestvice ob različni upokojitveni starosti, pomenila izjemo iz člena 7(1)(a) Direktive. Na ta način je še vedno ohranjena določena raven pozitivne diskriminacije žensk, kar glede na obrazloženo, ni nedopustno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi Psp 10/2025, na katero se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje.
22.Za presojo v tem sporu nista relevantni naknadni spremembi zakona, in sicer novela ZPIZ-2G in ZPIZ-2I. Z novelo ZPIZ-2G, ki je začela veljati 1. januarja 2020, se je spremenil 37. člen ZPIZ-2, na način, da je določil odmerni odstotek za ženske in moške tako, da se je v prehodnem obdobju (tj. do 31. 12. 2024), lestvica postopoma spreminjala in bi bila v letu 2025 enaka za moške in ženske. Vendar se je 1. maja 2021 začela uporabljati novela ZPIZ-2I, ki je prehodno obdobje skrajšala in je odmerna lestvica (že) od 1. 1. 2023 dalje enaka za moške in ženske zavarovance. Odmerna lestvica se je tako za moške v prehodnem obdobju, ki je trajalo do 31. 12. 2022, postopno zviševala in je bila izenačena 1. 1. 2023.
23.Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 3. 9. 2014, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil. Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
24.Pritožbeno sodišče tudi ni sledilo podredno podanemu predlogu tožnika za postavitev predhodnih vprašanj Sodišču EU. Razlaga prava EU, bistvena za odločitev v tej zadevi, je namreč razvidna iz navedenih sodb Sodišča EU.
25.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).