Jedro

Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To velja tudi za sklep o zavrnitvi - ali zavrženju - predloga za obnovo postopka, saj ima tak sklep pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka.

Pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP v tem postopku ni izpolnjen. Višje sodišče je namreč o predlogu prve tožene stranke za obnovo postopka odločalo v položaju prvostopenjskega sodišča in je v pravnem pouku sklepa, s katerim je predlog prve tožene stranke zavrglo, prvo toženo stranko tudi poučilo o možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče. S sklepom sodišča druge stopnje tako obnovitveni postopek ni bil pravnomočno končan v tem smislu, da ga ni bilo mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Povedano drugače, revizije ne more vložiti stranka, ki pred tem ni izčrpala pravice do pritožbe.

Izrek

I. Revizija prve tožene stranke se zavrže. II. Prva tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Predlog prve tožene stranke za obnovo postopka z dne 11. 2. 2015 se zavrže. II. Prva tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 6.048,15 EUR pravdnih stroškov obnovitvenega postopka.

2. Prva tožena stranka je zoper sklep vložila revizijo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodi in izpodbijani sklep višjega sodišča spremeni tako, da ugodi predlogu prve tožene stranke za obnovo postopka oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve oz. druge stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka, določenega v odločbi o njihovi odmeri, dalje do plačila.

3. Revizija ni dovoljena.

4. V tej zadevi je sodišče prve stopnje 12. 9. 2012 izdalo sodbo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno s sodbo višjega sodišča I Cpg 265/2013 dne 21. 1. 2014. Prva tožena stranka je zoper sodbo višjega sodišča 11. 3. 2014 vložila revizijo, 11. 2. 2015 pa še predlog za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je v postopku obnove izvedlo narok za obravnavanje predloga in izvedlo dokaze, zatem pa zadevo poslalo višjemu sodišču, da izda odločbo. Razlog za obnovo postopka se je namreč nanašal na postopek pred višjim sodiščem (prvi odstavek 400. in prvi odstavek 401. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O predlogu za obnovo postopka je višje sodišče odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom I Cpg 517/2016 dne 5. 7. 2016. 5. Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To velja tudi za sklep o zavrnitvi - ali zavrženju - predloga za obnovo postopka, saj ima tak sklep pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka.(1)

6. Pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP v tem postopku ni izpolnjen. Višje sodišče je namreč o predlogu prve tožene stranke za obnovo postopka odločalo v položaju prvostopenjskega sodišča in je v pravnem pouku sklepa, s katerim je predlog prve tožene stranke zavrglo, prvo toženo stranko tudi poučilo o možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče. S sklepom sodišča druge stopnje tako obnovitveni postopek ni bil pravnomočno končan v tem smislu, da ga ni bilo mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Povedano drugače, revizije ne more vložiti stranka, ki pred tem ni izčrpala pravice do pritožbe.(2)

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil prvi toženi stranki izpodbijani sklep vročen 17. 8. 2016 (vročilnica, pripeta k red. št. 94 spisa). Rok za pritožbo zoper sklep je potekel s 1. 9. 2016, iz vhodnega žiga na reviziji prve tožene stranke (red. št. 95, list. št. 300 spisa), pa izhaja, da je bila revizija vložena 9. 9. 2016 priporočeno po pošti. To pa je po poteku 15 dnevnega roka za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Ne glede na to, da je prva tožena stranka svojo vlogo naslovila kot revizijo, zato te vloge višje sodišče po vsebini ne more obravnavati niti kot pritožbe, saj je ta prepozna.

8. Revizija prve toženke glede na zgoraj ugotovljeno torej ni dovoljena, zato jo je višje sodišče na podlagi 377. in v zvezi s 383. členom ZPP zavrglo.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti pisno, v dveh izvodih, v roku 15 dni pri sodišču prve stopnje, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, ali se odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Pritožba je vložena pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Op. št. (1): Tako L. Ude v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 568. Op. št. (2): Tako Sklep VS RS II Ips 920/2007 z dne 19. 3. 2009.