Jedro

Prvotožnica ni več imetnica spornega lastnega poslovnega deleža, na katerega bi lahko pred pravnomočnostjo sodbe posegla tožena stranka ali dobroverni tretji in tako izjalovila uspeh tožnikov. Očitno je prvotožnica odsvojila lastni poslovni delež in na ta način ″nadomestno zavarovala″ ničnostni zahtevek po tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni več vpisanega pravnega prednika prvotožnice, zato se tretji ne more vpisati v sodni register kot družbenik z verigo pogodb, kar je bila osrednja teza tožnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožnikov z dne 22. 7. 2022 za izdajo začasne odredbe in podredni predlog za zavarovanje (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža med prvotožnico in toženo stranko v obliki notarskega zapisa SV 45/2020 z dne 29. 1. 2020. Ni mogoče zaključiti, da bi bil v primeru nadaljnje odtujitve oziroma obremenitve spornega poslovnega deleža brezpredmeten uspeh s tožbo za tožnika. Morebiten nadaljnji prenos ali obremenitev poslovnega deleža ne bi ogrozila ugotovitvenega zahtevka. Morebitni tretji pridobitelj se glede na naravo sodnega registra kot javne knjige ne more sklicevati na dobrovernost, saj ne le, da tožena stranka ni vpisana v sodni register kot imetnica spornega poslovnega deleža, ampak je kot pridobitelj dela poslovnega deleža, na katerega se nanaša sporna pogodba, vpisana družba A. G.m.b.H., ki ni pravni prednik tožene stranke. Pravni prednik je prvotožnica. Nevarnosti za realizacijo tožbenega zahtevka ni. Posledično neugodne posledice, ki bi utegnile nastati za toženo stranko, v primeru izdaje začasne odredbe pretehtajo morebiti grozeče neugodne posledice tožnikov, saj ima imetnik poslovnega deleža zakonsko pravico razpolagati s svojim deležem.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo tožnika po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da sodišče v obrazložitvi ni vzelo v obzir navedb, dokazov in lastnih sklepov o zavarovanju iz postopka po tožbi, posledično je izdalo izpodbijani sklep, ki predstavlja sklep presenečenja. Formalni vpis postopka po nasprotni tožbi pod novo opravilno številko ne more vplivati na pravno naravo in vsebino nasprotne tožbe kot procesnega instituta ZPP, zato tožnikoma do vročitve izpodbijanega sklepa oziroma ko sta prebrala obrazložitev, ni bila dana možnost, da bi dopolnila navedbe najmanj v delu, ki se nanaša na družbo A. G.m.b.H., ki je inherentno povezan s položajem tožene stranke in veljavnostjo tretje pogodbe. Nekaj, kar je po mnenju iste sodnice verjetno nično v postopku I Pg 234/2022 (pravni posel prenosa in vpis v sodni register), v tem postopku šteje kot glavni argument, ki pobija konceptualni obstoj nevarnosti v zvezi z vtoževano terjatvijo. Res je, da v tem trenutku v obeh citiranih postopkih temeljijo sklepi zgolj na stopnji verjetnosti, ampak kolikor se postopka končata z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tožene stranke in tak zaključek je bolj verjeten kot ne, sicer ne bi bilo izdanih več začasnih odredb, potem vpis družbe A. G.m.b.H. v sodnem registru ne more vplivati na dobrovernost tretjega, saj ničnost učinkuje ex tunc in erga omnes. Dobrovernemu tretjemu ne bo mogoče očitati, da je vedel, da v sodnem registru ni vpisan odsvojitelj (tožena stranka) ampak, da je bila glede spornega poslovnega deleža oziroma njegovega dela vpisana družba A. G.m.b.H., saj bo veljalo, da takega vpisa nikoli ni bilo, morebitna pravnomočnost ugotovitve ničnosti pogodbe oziroma vpisa, vezanega na družbo A. G.m.b.H., bo odpravila pravne posledice takega posla/vpisa, tudi zavedanje tretjega oziroma posledice načela publicitete. V tej situaciji je brez dvoma mogoča dobroverna pridobitev tretjega, saj bi tožena stranka razpolagala s perfektno verigo pogodb, na ta način bi bila mogoča pridobitev in vpis v sodni register. Kolikor obstaja zgolj hipotetična možnost, ki kaže na nevarnost v smislu drugega odstavka 272. člena ZIZ, je ob predpostavki izkazanosti nedenarne terjatve potrebno ugoditi predlogu za zavarovanje, sicer bi lahko bilo brezpredmetno sodno varstvo, ki ga zahtevata tožnika. Ne gre spregledati, da bi lahko dobroverni tretji utemeljeval svojo dobro vero tudi na tem, da je odsvojitelj (tožena stranka) glede dela spornega poslovnega deleža že vpisana v sodnem registru (zaporedna št. 60303), zato je utemeljeno pričakoval, da se bo lahko vpisal tudi glede preostanka. Sodišče spregleda, da pri presoji pogojev iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, kadar upnik zatrjuje, da dolžniku ne bo nastala nikakršna škoda oziroma bo možnost nastanka škode neznatna, upnik ni dolžan izkazovati nevarnosti, temveč le neznatnost možnosti za nastanek škode dolžniku, kar sta tožnika zatrjevala in predlagala ustrezne dokaze.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne držijo pritožbeni očitki: (-) da sodišče v obrazložitvi ni vzelo v obzir navedb, dokazov in lastnih sklepov o zavarovanju iz postopka po tožbi, (-) da sklep predstavlja sklep presenečenja, (-) da neizdaja sklepa o nedovolitvi nasprotne tožbe pred odločitvijo o predlogu za zavarovanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in da je bila tožnikoma odvzeta možnost obravnave pred sodiščem, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da tožnikoma ni bila dana možnost, da bi dopolnila svoje navedbe v delu, ki se nanaša na družbo A. G.m.b.H., (-) da je podana kršitev pravice do poštenega sojenja, (-) da razpravljajoča sodnica v tem postopku zavarovanja trdi, da je vpis družbe A. G.m.b.H. v sodnem registru tista ovira, ki onemogoča, da bi lahko bil tretji dobroveren v zvezi s spornim poslovnim deležem, hkrati ista sodnica, ki vodi postopek I Pg 234/2022, šteje kot verjetno nedenarno terjatev tožene stranke na ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je družba A. G.m.b.H. pridobila del spornega poslovnega deleža in ničnost registrskega vpisa na podlagi pogodbe, (-) da nekaj, kar je po mnenju iste sodnice verjetno nično v postopku I Pg 234/2022 (pravni posel prenosa in vpis v sodni register), v tem postopku šteje kot glavni argument, ki pobija konceptualni obstoj nevarnosti v zvezi z vtoževano terjatvijo, (-) da to ni spoštovanje razpravnega načela in je zloraba tega načela, (-) da se je sojenje sprevrglo v nič drugega kot arbitrarno prirejanje argumentov in interpretacij, (-) da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, (-) da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ta med seboj v nasprotju, predvsem v zvezi z zaključki iz sklepov o zavarovanju v postopku po tožbi, (-) da je podana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih (položaj družbe A. G.m.b.H.) nasprotje med tem, kar izhaja iz sklepov iste sodnice v povezanih postopkih in kar izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

5. Že tožnika priznavata, da temeljijo izdani sklepi o zavarovanju v ločenih postopkih I Pg 98/2022 in I Pg 297/2022 zgolj na stopnji verjetnosti. Ti sklepi so praviloma izdani v enostranskem postopku, na podlagi trditev upnika, zoper izdani sklep o zavarovanju ima dolžnik (tu: tožnika) možnost ugovora in pritožbe zoper sklep o ugovoru. Tožnika ne navajata, da ne bi vložila pravnih sredstev zoper izdane sklepe o zavarovanju v ločenih postopkih, kar pomeni, da lahko pride do spremembe odločitev sodišča prve stopnje – točno takšnih, kot jo je sprejelo v obravnavanem postopku zavarovanja. Zato sodišče prve stopnje ni bilo vezano na svoje nepravnomočne sklepe o zavarovanju v ločenih postopkih.

6. Sodišče prve stopnje je izločilo nasprotno tožbo tožencev (tu: tožnikov) iz spisa I Pg 98/2022 in jo sedaj obravnava kot tožbo, zakonsko pooblastilo ima v tretjem odstavku 300. člena ZPP. Zoper odločitev o razločitvi postopka med pripravami na glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka po osmi točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP).

7. Tožnika ne povesta konkretno s kakšnimi trditvami bi dopolnila zatrjevanja v zvezi z družbo A. G.m.b.H., kot neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje. Njen obstoj sta utemeljevala s tem, da se je na eni od petih različnih skupščin prvotožnice odločalo o soglasju k odsvojitvi lastnega poslovnega deleža prvotožnice družbi A. G.m.b.H. (enajsta stran tožbe), kot dokaz sta predlagala vpogled v sodni register za prvotožnico (tretja stran tožbe) in priložila redni izpis iz AJPES za prvotožnico (četrta stran tožbe in priloga A3), kjer je razviden vpis družbe A. G.m.b.H. kot novega družbenika prvotožnice namesto prejšnjega lastnega poslovnega deleža. Zato trditve tožnikov v zvezi z družbo A. G.m.b.H. niso bile nepopolne ali odpravljivo nesklepčne, da bi moralo sodišče prve stopnje pozivati tožnika k dopolnitvi.

8. Nadalje tožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) kršitev pravice do izjave, (-) da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, (-) da v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo odgovor na vprašanje zakaj navedbe iz zadnjega odstavka na 20. strani tožbe in predloga za zavarovanje ne izkazujejo pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni nevarnosti za realizacijo tožbenega zahtevka (ker tožena stranka ni vpisana v sodni register kot imetnica spornega poslovnega deleža, ampak je družba A. G.m.b.H., ki ni pravni prednik tožene stranke, to je prvotožnica), da neugodne posledice, ki bi utegnile nastati za toženo stranko, v primeru izdaje začasne odredbe pretehtajo morebitne grozeče neugodne posledice tožnikov, saj ima imetnik poslovnega deleža zakonsko pravico razpolagati z njim (9. točka obrazložitve sklepa). Ali je zaključek materialnopravno pravilen, je stvar nadaljnje presoje.

9. Prav tako ne držijo pritožbeni očitki: (-) da se sodišče ni opredelilo do trditev v zvezi z možnostjo nastanka škode toženi stranki oziroma da je ta dejansko nemogoča ali neznatna, (-) da je kršena pravica tožnikov do izjave, (-) da se sodišče ni opredelilo do navedb tožnikov, da bi začasna odredba toženi stranki zgolj za določen čas odložila morebitno nadaljnjo odtujitev oziroma obremenitev spornega poslovnega deleža, (-) da je celo tožena stranka zatrdila, da nima interesa nadaljnje prodaje, temveč je njen interes v dolgoročnem družbeništvu v prvotožnici in uspešnem dolgoročnem poslovnem udejstvovanju, (-) da predlagana prepoved za toženo stranko ne imela hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe grozile tožnikoma, (-) da predlagana začasna odredba ne omejuje tožene stranke v uresničevanju korporacijskih pravic. Sodišče prve stopnje se je do teh trditev zadosti opredelilo z zaključkom, da ni nevarnosti za realizacijo tožbenega zahtevka, da neugodne posledice, ki bi utegnile nastati za toženo stranko, v primeru izdaje začasne odredbe pretehtajo morebitne grozeče neugodne posledice tožnikov, saj ima imetnik poslovnega deleža zakonsko pravico razpolagati z njim (9. točka obrazložitve sklepa). Iz slednjega zaključka, da ima imetnik poslovnega deleža (tožena stranka) zakonsko pravico razpolagati z njim, izhaja odgovor na zatrjevano neznatno škodo tožene stranke. Ponovno je materialnopravna pravilnost tega zaključka stvar nadaljnje presoje.

10. Tožnika še očitata sodišču prve stopnje: (-) bistveno kršitev določb postopka, ker ni bila uporabljena ali ni bila uporabljena pravilno 1. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, (-) da se želita zavarovati pred nevarnostjo zunajregistrske odsvojitve spornega poslovnega deleža, kar je mogoče preprečiti zgolj z nepreklicnim deponiranjem izvirnika pri notarju oziroma rubežem izvirnika do pravnomočnosti glavnega postopka in (-) da gre za primerno sredstvo zavarovanja. Vendar glede na (pravilni, kot bo presojano v nadaljevanju) zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji po drugem odstavku 272. člena ZIZ, da morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno in da se ni posebej opredeljevalo do ostalih navedb, ker niso pravno pomembne ter v izogib prejudiciranju zadeve (11. točka obrazložitve sklepa), s pritožbo izpodbijano razlogovanje sodišča prve stopnje (10. točka obrazložitve sklepa) ni pravno odločilno v tem pritožbenem postopku in ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

11. Sodišče prve stopnje je presojalo pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ. Ugotovilo je, da je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža med prvotožnico in toženo stranko v obliki notarskega zapisa SV 45/2020 z dne 29. 1. 2020 (6. točka obrazložitve sklepa). Kot odločilno je ugotovilo, da tožena stranka ni vpisana v sodni register kot imetnica spornega (nekoč lastnega) poslovnega deleža, ampak je kot pridobitelj dela poslovnega deleža, na katerega se nanaša sporna pogodba, vpisana družba A. G.m.b.H., ki ni pravni prednik tožene stranke. Pravni prednik je prvotožnica (8. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve pritožbeno niso sporne. Tožnika se v pritožbi strinjata, da tožena stranka ni vpisana kot imetnica spornega poslovnega deleža. 12. Tožnika sta predlagala začasno odredbo, da se toženi stranki prepoveduje odtujitev in obremenitev (nekoč lastnega) poslovnega deleža v prvotožnici 38,1584 % osnovnega kapitala, ki ga je tožena stranka pridobila na podlagi pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa SV 45/2020 z dne 29. 1. 2020, da je dolžna tožena stranka skleniti notarski zapisnik o hrambi te listine in jo izročiti v hrambo, da se toženi stranki prepove od notarke zahtevati pisni odpravek pogodbe ter podredno, da se dovoli rubež pogodbe z izvršiteljem.

13. Tožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) kršitev pravice do izjave, ker se ni opredelilo do njunih izjav v zvezi z obstojem verjetnosti nedenarne terjatve, (-) da izostanek predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je po (pravilnem, kot bo presojano v nadaljevanju) zaključku, da ni izpolnjen drugi pogoj za izdajo začasne odredbe po drugi in tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, pravilno pojasnilo, da morata biti pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ in eden izmed pogojev po drugem odstavku 272. člena ZIZ izpolnjena kumulativno, da se ne bo posebej opredeljevalo do ostalih navedb v predlogu, ker niso pravno pomembne in v izogib prejudiciranju zadeve (11. točka obrazložitve sklepa).

14. Tožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) zmotno uporabo materialnega prava, (-) da je napačen zaključek, da morebitna nadaljnja odtujitev in obremenitev spornega poslovnega deleža ne bi predstavljali nevarnosti, zaradi katerih bi morebitni uspeh tožnikov v glavnem postopku ostal brezpredmeten, (-) da je sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, ker ni uporabilo drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma ga ni uporabilo pravilno, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa, (-) da je bistvena kršitev določb postopka rezultirala v napačni presoji nevarnosti kot pogoja za izdajo predlaganega zavarovanja, (-) da se ne strinjata s ponujeno interpretacijo v zvezi z možnostjo dobroverne pridobitve tretjega, (-) da gre upoštevati specifičnost situacije, stanja v sodnem registru in veljavnih sklepov o zavarovanju iste sodnice iz drugih, povezanih postopkov, (-) da kolikor se postopka končata z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tožene stranke in tak zaključek je bolj verjeten kot ne, sicer ne bi bilo izdanih več začasnih odredb, potem vpis družbe A. G.m.b.H. v sodnem registru ne more vplivati na dobrovernost tretjega, saj ničnost učinkuje ex tunc in erga omnes.

15. O nevezanosti sodišča prve stopnje na svoje nepravnomočne sklepe o zavarovanju terjatev v ločenih postopkih je bilo že pojasnjeno. Ostale pritožbene navedbe so le prejudiciranje morebitnih spremenjenih dejanskih okoliščin. Prvotožnica ni več imetnica spornega lastnega poslovnega deleža, na katerega bi lahko pred pravnomočnostjo sodbe posegla tožena stranka ali dobroverni tretji in tako izjalovila uspeh tožnikov. Očitno je prvotožnica odsvojila lastni poslovni delež in na ta način ″nadomestno zavarovala″ ničnostni zahtevek po tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni več vpisanega pravnega prednika prvotožnice (iz sporne pogodbe SV 45/2020 z dne 29. 1. 2020), zato se tretji (dobroverni ali ne) ne more vpisati v sodni register kot družbenik z verigo pogodb, kar je bila osrednja teza tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni podane zatrjevane nevarnosti brezpredmetnega uspeha s tožbo oziroma nemožnosti realiziranja tožbenega zahtevka, kljub morebitnemu uspehu s tožbo (3. točka obrazložitve sklepa).

16. Prav tako tožnika neutemeljeno očitata zmotno uporabo tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Glede na neobstoj nevarnosti za realizacijo tožbenega zahtevka, so morebitne grozeče neugodne posledice za tožnika milejše (dejansko so enake nič), kot so neugodne posledice za toženo stranko v primeru izdaje začasne odredbe. Njene neugodne posledice pretehtajo, saj ima zakonsko pravico razpolagati s poslovnim deležem (do pravnomočne odločitve o zadevi) in ni podanega pogoja po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (9. točka obrazložitve sklepa). V ugotovljenih dejanskih okoliščinah tudi ni moč govoriti o neznatni škodi tožene stranke. Okvalificirati jo je mogoče kot znatno, saj ima, kot je štelo že sodišče prve stopnje, zakonsko pravico razpolagati z deležem. Poseg vanjo praviloma nikoli ni neznaten. Zato tudi ni izpolnjen pogoj po tretjem odstavku 272. člena ZIZ.

17. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

18. Tožnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).