Jedro

Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedlo postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Zgolj okoliščina, da ima obdolženec kot odvetnik sedež svoje pisarne na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini, avtomatično ne pomeni, da je s „sodnim osebjem in sodniki“ spletel „takšne ali drugačne odnose“, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kar bi po oceni predlagatelja pomenil tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Sedež odvetniške pisarne na območju nekega okrajnega sodišča niti ne pomeni, da odvetnik vsakodnevno „posluje“ le s tem sodiščem, saj lahko odvetniki, v vlogi pooblaščencev strank ali zagovorniki, nastopajo na vseh sodiščih v Republiki Sloveniji, ne glede na sedež njihove pisarne. Nenazadnje je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, povsem ločena od sodišča, zato ni jasno, kakšni „takšni ali drugačni odnosi“ naj bi se spletli med odvetnikom, ki ima sedež pisarne na območju posameznega sodišča in sodiščem oziroma sodnim osebjem in sodniki tega sodišča. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Da so v obravnavani zadevi ti okviri preseženi (sorodstvene vezi, prijateljske vezi, ali kake druge konkretne okoliščine), pa predlagatelj ne zatrjuje. Sklicevanje predlagatelja na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. I Kr 95920/2010, ni utemeljeno, saj ni izkazal, da bi šlo za primerljivo enako situacijo, niti ne gre za podobno situacijo kot trdi predlagatelj.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

Zasebni tožilec D.B,, je pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini vložil zasebno tožbo zoper M.C., zaradi v uvodu navedenih kaznivih dejanj. V nadaljevanju je zasebni tožilec po pooblaščencu podal predlog za prenos krajevne pristojnosti oziroma predlog, da skupno neposredno višje sodišče za vodenje predmetnega kazenskega postopka, iz razloga tehtnih razlogov, določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je obdolženi M.C. odvetnik, ki ima sedež odvetniške pisarne v Ajdovščini, to je v istem kraju kot sodišče, pri katerem je zasebni tožilec vložil zasebno tožbo. Ocenjuje, da obdolženec „glede na naravo svojega dela tako rekoč vsakodnevno posluje z vsemi zaposlenimi, zlasti pa sodniki tega sodišča, v posledici tega so se med odvetnikom M.C. in sodnih osebjem, spletli takšni ali drugačni odnosi, ki obdolžencu upravičeno vzbujajo dvom v nepristranskost celotne sodniške srenje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kar predstavlja okoliščino, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče“. Trdi, da je predlog utemeljen še toliko bolj, ker je „Okrajno sodišče v Ajdovščini manjše sodišče, kjer se v lokalnem okolju sodniki in odvetniki med seboj ne zgolj službeno, temveč tudi osebno poznajo veliko bolj kot v večjih mestih, v posledici česar tako ustvarjene vezi jemljejo videz nepristranskosti sodišča takoj ko kot stranka v postopku pred tem istem sodiščem nastopa odvetnik, ki ima na območju ta istega sodišča sedež svoje pisarne“. Po oceni predlagatelja je „v tej posledici videz nepristranskosti sodišča skaljen, saj sodišče z eno od strank predmetnega postopka, to je obdolženim, družijo najmanj večletne kolegialne vezi, ustvarjene tekom rednega poslovanja med sodiščem in obdolženim kot odvetnikom“.

Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedlo postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Zgolj okoliščina, da ima obdolženec kot odvetnik sedež svoje pisarne na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini, avtomatično ne pomeni, da je s „sodnim osebjem in sodniki“ spletel „takšne ali drugačne odnose“, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kar bi po oceni predlagatelja pomenil tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Sedež odvetniške pisarne na območju nekega okrajnega sodišča niti ne pomeni, da odvetnik vsakodnevno „posluje“ le s tem sodiščem, saj lahko odvetniki, v vlogi pooblaščencev strank ali zagovorniki, nastopajo na vseh sodiščih v Republiki Sloveniji, ne glede na sedež njihove pisarne. Nenazadnje je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, povsem ločena od sodišča, zato ni jasno, kakšni „takšni ali drugačni odnosi“ naj bi se spletli med odvetnikom, ki ima sedež pisarne na območju posameznega sodišča in sodiščem oziroma sodnim osebjem in sodniki tega sodišča. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Da so v obravnavani zadevi ti okviri preseženi (sorodstvene vezi, prijateljske vezi, ali kake druge konkretne okoliščine), pa predlagatelj ne zatrjuje. Sklicevanje predlagatelja na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. I Kr 95920/2010, ni utemeljeno, saj ni izkazal, da bi šlo za primerljivo enako situacijo, niti ne gre za podobno situacijo kot trdi predlagatelj.

Ker pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani, je Višje sodišče v Kopru predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.