Jedro

Ravnanja, kot so izmik preiskavi, njena odklonitev ali uživanje alkohola po prometni nesreči, ki so vsa po vrsti usmerjena v onemogočanje oziroma zmanjševanje učinkovitosti ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče, so nedopustna že sama po sebi in predstavljajo kršitev zavarovalne pogodbe, ki je sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati 8.345,85 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2005 dalje in ji povrniti 169 € pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je toženec dne 4. 7. 2004 povzročil prometno nesrečo z nepremoženjskimi in premoženjskimi škodnimi posledicami, da je vozilo upravljal pod vplivom alkohola, da je alkohol uži(va)l tudi po nezgodi in da je tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino. Na tej podlagi je presodilo, da je tožeča stranka glede na določila tretjega in prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-04 – v nadaljevanju splošni ali zavarovalni pogoji) upravičena do povrnitve izplačane odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. K prvostopenjski argumentaciji je dodalo, da za izgubo zavarovalnih pravic zadošča že dejstvo, da je toženec po prometni nesreči užival alkohol, saj je s tem onemogočil ugotavljanje stopnje lastne alkoholiziranosti ob nezgodi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem pritožbenega sodišča, da za izgubo zavarovalnih pravic iz pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti zadošča že dejstvo, da je toženec po prometni nesreči užival alkohol. Splošni pogoji tožeče stranke namreč za nastop takšne posledice poleg uživanja alkohola kumulativno določajo tudi pogoj, da je zaradi tega onemogočeno ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi. Ta pogoj pa v predmetni zadevi ni bil izpolnjen. Sodni izvedenec, ki ga je predlagal, bi glede na podatke o stopnji njegove alkoholiziranosti nekaj ur po nezgodi in glede na v vmesnem času konzumirano količino alkoholnih pijač z dandanes obstoječo tehniko lahko ugotovil vsebnost alkohola v toženčevi krvi v času nezgode. Vendar sodišče tega dokaza ni želelo izvesti, s čimer je odločilno vprašanje obstoja alkoholiziranosti ob nezgodi ostalo nerazjasnjeno, neuporabljena pa je ostala tudi ključna materialnopravna določba splošnih pogojev tožeče stranke. Predlaga ugoditev reviziji in razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Nesprejemljiva je revizijska razlaga besedila c) alineje 4. točke prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev tožeče stranke(1), da imajo izmik in odklonitev preiskave alkoholiziranosti ter konzumacija alkohola po prometni nesreči lahko za posledico izgubo zavarovalnih pravic le pod predpostavko, da stopnje alkoholiziranosti zavarovanca v trenutku prometne nesreče nikakor ne bi bilo mogoče ugotoviti tudi kdaj kasneje (npr. z izvedbo dokaza z izvedencem v postopku pred sodiščem). Tako skrajna zaostritev pogojev za obstoj domneve o alkoholiziranosti bi namreč povsem izničila smisel, zaradi katerega je ta sploh vključena v pogodbo o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Ratio domneve je: ker zavarovalnica objektivno nima možnosti dokazovanja alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče (ker se pač v času nastanka škode ne nahaja na kraju nezgode), poleg tega pa za ugotavljanje vsebnosti alkohola v človekovi krvi veljajo posebna pravila stroke, po katerih je zanesljivost preiskave med drugim pogojena s časom, v katerem je opravljena, je zavarovanec dolžan po nezgodi po svojih najboljših močeh prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočitvi ugotavljanja alkoholiziranosti, ne pa tega aktivno onemogočati. Zato so ravnanja, kot so izmik preiskavi, njena odklonitev ali uživanje alkohola po prometni nesreči, ki so vsa po vrsti usmerjena v onemogočanje oziroma zmanjševanje učinkovitosti ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče, nedopustna že sama po sebi in predstavljajo kršitev zavarovalne pogodbe, ki je sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic.

7. Toženec je torej s svojim ravnanjem po prometni nesreči izpolnil abstraktni dejanski stan navedenega določila zavarovalnih pogojev, ki utemeljuje tožničin regresni zahtevek. Zato velja za voznika pod vplivom alkohola v trenutku nesreče ne glede na to, ali je tedaj dejansko bil alkoholiziran ali ne. Izvedenčev izvid in mnenje o tem dejstvu sta tako za zadevo nepomembna.

8. Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku).

Op. št. (1): Gre za domnevo, da zavarovanec velja za alkoholiziranega ob prometni nesreči, če se po njej bodisi izmakne preiskavi alkoholiziranosti bodisi to preiskavo odkloni ali konzumira alkohol.