Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da so podani pogoji za izbris tožnice iz imenika odvetnikov, kljub njenemu 21-letnem delovanju na tem področju, saj mora biti odvetnik (kot del pravosodja) vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ter mora svoje delo opravljati strokovno in profesionalno. Takega delovanja pa tožnica s svojimi ravnanji ni izkazala.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijano odločbo je toženka izbrisala tožnico iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 6. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi s 7. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv (1. točka izreka) in določila za prevzemnico tožničine pisarne odvetnico A.A. (2. točka izreka). V obrazložitvi je toženka navedla, da je bil zoper tožnico 16. 6. 2015 sprejet sklep o uvedbi upravnega postopka za izbris iz imenika odvetnikov. V zvezi z razlogom za izbris po 6. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 59. b člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) je toženka navedla, da je iz izpisa transakcijskih računov z dne 29. 5. 2015 razvidno, da tožnica nima odprtega transakcijskega računa od 26. 3. 2013 dalje in ga ni odprla niti do izdaje te odločbe, kljub pozivom toženke (poziv z dne 22. 1.2015, poziv z dne 6. 3. 2015 in poziv z dne 21. 4. 2015, ki ga je tožnica prejela 9. 5. 2015). V zvezi z razlogom za izbris po 7. točki prvega odstavka 30. člena v zvezi s 7. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv je toženka navedla, da preverjanje tega pogoja ureja 59. a člen Statuta OZS. Ugotovljeno je bilo, da tožnica v obdobju zadnjih štirih let ni prostovoljno izpolnila dveh odločb disciplinskih organov toženke in sicer odločbe Disciplinske komisije I. stopnje, št. 1310/2013 z dne 4. 9. 2014, ter odločbe istega organa, št. 153/2013 z dne 21. 11. 2013. Iz prve odločbe izhaja, da je bila tožnica spoznana za odgovorno storitve dveh disciplinskih kršitev - neplačila članarine in drugih prispevkov toženki 6 mesecev po zapadlosti oziroma neplačila zavarovalnega prispevka toženki po 21. in 22. točki 77. b člena Statuta, izrečena ji je bila denarna kazen v višini 500,00 EUR in povprečnine v višini 300,00 EUR. Odločba je postala pravnomočna 11. 11. 2014, tožnica svojih obveznosti ni poravnala. Iz druge odločbe pa izhaja, da je bila tožnica spoznana za odgovorno storitve kršitve nezmožnosti izplačila denarnih sredstev, prejetih za stranko, po 8. točki 77. b člena Statuta OZS. Izrečena ji je bila denarna kazen v višini 800,00 EUR, s pogojno odložitvijo, in plačilo povprečnine v višini 500,00 EUR. Tožnica svojih obveznosti ni izpolnila. Toženka je tožnico trikrat pozvala k izpolnitvi obveznosti (pozivi z dne 22. 1. 2015, 6. 3. 2015 in z dne 21. 4. 2015). Ker tožnica svojih obveznosti ni poravnala, teče izvršilni postopek (opr. št. 0377 Ig 41/2014). Zoper tožnico je bila vložena tudi zahteva za uvedbo disciplinskega postopka pod št. 1827/2014 zaradi očitka storitve disciplinske kršitve neprimernega obnašanja pri opravljanju odvetniškega poklica, z odločbo z dne 16. 9. 2015 je bila tožnica spoznana za krivo storitve te kršitve, izrečena jih je bila denarna kazen v višini 1.000,00 EUR ter plačilo povprečnine v višini 200,00 EUR. Odločba je postala pravnomočna 9. 11. 2015. V zvezi z opisanim ravnanjem tožnice je bil uveden tudi davčni nadzor. Glede na 59. b in ca člen Statuta je toženka zaprosila za mnenje pristojni območni zbor odvetnikov, ki je podal mnenje, da tožnica ni več vredna zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Toženka je zato odločila kot zgoraj.
2. Tožnica je v tožbi navedla, da ji ni bil vročen sklep upravnega odbora o uvedbi postopka z dne 16. 6. 2015 in tudi ne sklep upravnega odbora z dne 8. 12. 2015. V imenik odvetnikov je bila vpisana 1. 9. 1996 in je opravljala redno odvetniško dejavnost, vse do zanjo zelo obremenjujočih osebnih okoliščinah, neugodno rezultirajočih v njenem vsakodnevnem delovanju in posledični nelikvidnosti. Napake v zadevi št. 153/2013 ni zakrivila sama, temveč pri njej zaposlena administratorka, oziroma pooblaščenka nasprotne stranke. Odločba se sklicuje na dva pravna standarda, ne da bi bila konkretizirana, in, ne da bi se upoštevalo tožničino dejansko poslovanje s strankami in njeno zastopanje v odprtih postopkih, kaj šele njeno prejšnje delo in njene osebne okoliščine. Tožnici se s tem neupravičeno jemlje ustavno zagotovljena pravica do opravljanja poklica. Tožnica je zato predlagala, da se odločba odpravi, podrejeno razveljavi in zadeva vrne toženki v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za toženko, ki je tožnici dolžna povrniti stroške postopka v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da tožnici sklepa z dne 16. 6. 2015 in 8. 12. 2015 nista bila vročena, ker gre za procesna sklepa, ki v ničemer ne bi mogla vplivati na ugotovljeno dejansko stanje. Odločba temelji na treh razlogih, ki so konkretizirani, dejstva in dokazi pa so bili pred izdajo odločbe najmanj dvakrat predloženi tožnici. Odločba pa je bila tožnici vročena s fikcijo, ker drugače vročitev ni bila možna. Pri izdaji odločbe pa je bilo upoštevano tudi dejansko poslovanje tožnice s strankami. Ker je odvetništvo del pravosodja, je pri tehtanju osebnih interesov ter interesov javnosti treba upoštevati tudi odgovornost, ki jo nosijo odvetniki pri zastopanju pravic in interesov svojih strank. Predlagala je zavrnitev tožbe in naložitev stroškov postopka tožnici. Naknadno je toženka sodišču posredovala že dopis Finančne uprave RS z dne 12. 10. 2016, v katerem davčni organ toženko seznanja s kršitvami davčne zakonodaje s strani tožnice in toženko poziva k ukrepanju.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, zanjo pa je toženka navedla pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja:
6. Sodišče se uvodoma opredeljuje do zatrjevanih kršitev določb postopka.
7. V 31. členu ZOdv je (med drugim) določeno, da o vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča organ, določen s statusom Odvetniške zbornice, v upravnem postopku (tretji odstavek). Ta organ je upravni odbor OZS, katerega naloge in pristojnosti so določene v členih 26 - 30 Statuta. Tako je v 28. členu določeno, da upravni odbor odloča v upravnem postopku o vpisih v imenik odvetnikov, v poseben imenik odvetnikov tujih državljanov, v imenik odvetniških kandidatov in v imenik odvetniških pripravnikov ter o izbrisih iz teh imenikov (9. točka). V V. poglavju Postopek vpisa in izbrisa iz imenika odvetnikov pa je podrobneje predpisano postopanje upravnega odbora v teh zadevah. Tako je v 55. a členu določeno, da za vodenje upravnega postopka do izdaje odločbe upravni odbor zbornice pooblasti osebo, zaposleno v zbornici, ki izpolnjuje za vodenje postopka predpisane pogoje. Tak sklep pa je upravni odbor tudi izdal v obravnavanem primeru 16. 6. 2015. Ker gre po vsebini za sklep iz drugega odstavka 29. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), torej sklep, s katerim je upravni odbor toženke kot kolegijski organ določil svojega člana oziroma članico, da vodi postopek do izdaje odločbe, z njegovo ne-vročitvijo tožnici toženka ni zagrešila kršitve pravil postopka, saj tožnica ne zatrjuje, da s tem sklepom določena članica upravnega odbora toženke ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka oziroma kakšne druge kršitve, ki bi utegnila vplivati na pravilnost postopka. S sklepom z dne 8. 12. 2015 pa je upravni odbor toženke odločil, da bo izdal odločbo o izbrisu tožnice iz imenika odvetnikov, torej gre tudi v tem primeru za procesni sklep, katerega izdaja ni v ničemer vplivala na položaj tožnice, temveč je bilo to storjeno šele z izdajo odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov, ki pa jo je tožnica prejela in jo sedaj tudi izpodbija. Pred tem pa je bila tožnica tudi seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki so bila podlaga za izdajo odločbe, saj je prejela dva poziva toženke (čemur tudi ne ugovarja) z navedbo (v nadaljevanju konkretnih) razlogov, zaradi katerih je bil postopek uveden in glede na rezultat izvedenega postopka tudi zaključen.
8. Odločba o izbrisu pa vsebuje tudi vse, za odločitev relevantne in konkretizirane razloge in zadosti standardu obrazložitve po 214. členu ZUP. Že iz izreka odločbe izhaja, da je bila odločitev sprejeta iz razlogov po 6. in 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv. Po 6. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov, če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica, po 7. točki prvega odstavka istega člena pa, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. V 59. b členu Statuta OZS so primeroma opredeljene okoliščine, ki kažejo na nastop pogoja iz 6. točke prvega odstavka 30. člena ZOdv in sicer med drugim tudi, da če odvetnik več kot eno leto na banki nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa. V 59. ca členu Statuta OZS pa so primeroma opredeljene okoliščine, ki kažejo na nastop pogoja iz 7. točke prvega odstavka istega člena in sicer med drugim tudi, če odvetnik v obdobju zadnjih štirih let ni prostovoljno izpolnil najmanj dveh odločb disciplinskih organov zbornice, čeprav je v tem razdobju prejel vsaj dva pisna opomina zbornice z opozorilom na izbris iz imenika odvetnikov.
9. Toženka je izpolnjevanje pogojev po 6. točki in 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv tudi konkretno opredelila (in zato tožničin očitek o nekonkretizaciji razlogov glede na obstoj domneve ne drži), saj je ugotovila, da tožnica že od 26. 3. 2013 nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa (6. točka prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi z četrto alinejo 59. b člena Statuta Odvetniške zbornice), tožnica pa je bila tudi spoznana za odgovorno storitve hujše disciplinske kršitve (odločba, št. 153/2013 z dne 21. 11. 2013) in manjše disciplinske kršitve (odločba, št. 1310/2013 z dne 4. 9. 2014) (7. točka prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi z drugo alinejo 59. ca člena Statuta Odvetniške zbornice). V obeh primerih je bila tožnici naložena denarna kazen in plačilo povprečnine, ki pa je do izdaje te odločbe tožnica ni poravnala, kljub dvema predhodno poslanima opominoma. Ta dejstva (da tožnica nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa ter, da ni izpolnila obveznosti po izdanih disciplinskih odločbah kljub opominom) med strankama niso sporna. Sodišče še pripominja, da tožničina navedba, da napake v zadevi, zaradi katere je bila izdana odločba, št. 153/2013 z dne 21. 11. 2013, ni zagrešila ona, temveč njena administratorka oziroma pooblaščenka nasprotne stranke, v ničemer ne more vplivati na presojo v tej zadevi glede na predmet tega upravnega spora, jo je pa tožnica imela možnost uveljavljati v predmetnem disciplinskem postopku.
10. Sodišče se tako strinja z zaključkom toženke, da so podani pogoji za izbris tožnice iz imenika odvetnikov, kljub njenem 21-letnem delovanju na tem področju, saj mora biti odvetnik (kot del pravosodja) vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ter mora svoje delo opravljati strokovno in profesionalno. Takega delovanja pa tožnica s svojimi ravnanji ni izkazala. Glede na povedano pa zato tožnici z izdajo odločbe tudi ni bila kršena ustavno zagotovljena pravica do opravljanja dejavnosti, saj se le-ta ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (drugi odstavek 74. člena Ustave).
11. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.