Jedro

Da je pogodba o najemu plovila oproščena plačila DDV (na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDDV), mora biti sklenjena z namenom (neposrednega) opravljanja plovbne dejavnosti. Oddajanje plovila v najem zaradi oddajanja in nadaljnji podnajem ni oproščeno plačila DDV.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbi tožeče stranke delno ugodilo in odpravilo odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada L. z dne 13. 11. 2001 in Davčnega urada N.G. z dne 17. 4. 2001, v delu, v katerem je bilo odločeno o zamudnih obrestih, in odločilo tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti odločbe do plačila, v preostalem delu pa je tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo.

2. V obrazložitvi zavrnilnega dela sodbe sodišče prve stopnje sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 67. člena ZUS). Citira določbe 1. in 2. točke drugega odstavka 31. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV (Ur. l. RS, št. 89/98 in 17/2000) in ugotavlja, da je tožeča stranka oddala jadrnico v najem zaradi oddajanja v podnajem, kar ni oproščeno plačila DDV, saj gre za drug pravni posel kot je zajet v citiranih določbah ZDDV.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je kot lastnica jadrnice, opremljene in usposobljene za plovbo na odprtem morju, upravičena do oprostitve plačila DDV na podlagi 2. točke drugega odstavka 31. člena ZDDV. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev prvostopenjske sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporna uporaba določbe 2. točke drugega odstavka 31. člena ZDDV, po kateri je plačila DDV oproščena nabava, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem pomorskih plovil iz podtočke a) in b) prejšnje točke ter promet, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja. Na podlagi točke 1.a) pa je oproščen plačila DDV promet blaga v zvezi z oskrbovanjem plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo, oziroma ki so namenjena za opravljanje komercialne, industrijske in ribiške dejavnosti.

9. ZDDV določa obveznost obračunavanja DDV od vsakega prometa blaga in storitev, ki ga davčni zavezanec na območju Republike Slovenije opravi za plačilo, razen v primerih, ko je z zakonom izrecno določeno, da tega davka ni treba obračunati. Izjeme od splošne obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV so torej možne samo na izrecni zakonski podlagi in jih je treba razlagati restriktivno.

10. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožeča stranka kot lastnica jadrnice sklenila pogodbo (Charter pogodbo) z A. d.o.o.; da iz pogodbe izhaja, da se A. d.o.o. obvezuje organizirati booking in skleniti potrebne agencijske, posojilniške ali druge pogodbe, katerih provizije in stroške nosi družba A. d.o.o. sama (5. člen pogodbe), pri čemer tožniku kot lastniku plovila pripada najemnina glede na nadaljnje podnajeme (3. in 7. člen pogodbe).

11. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča in tožene stranke, da ni pomembno, kako sta pogodbeni stranki pogodbo poimenovali, temveč je pomembna vsebina pogodbe. V obravnavanem primeru pogodba nima vseh značilnosti zakupne pogodbe po Zakonu o pomorski in notranji plovbi (ZPNP, Ur. l. SFRJ, št. 22/77 do 29/90 in Ur. l. RS, št. 10/92 do 63/94), saj ni bila sklenjena z namenom opravljanja plovbne dejavnosti, kar je glavna značilnost pogodbe o pomorskem zakupu na podlagi ZPNP. V obravnavanem primeri namreč ne gre za prepustitev plovila zakupniku (neposredno) v uporabo (za plovbo), pri čemer bi bila uporaba tesno povezana s prevozom, in tudi ne gre za drug posel v zvezi s plovbo v smislu 649. člena ZPNP. Tožnik je jadrnico oddal v najem zaradi oddajanja v nadaljnji podnajem, tak posel pa tudi po presoji revizijskega sodišča ni oproščen plačila DDV.

12. Za oprostitev obračunavanja in plačevanja DDV na podlagi citirane določbe 2. točke drugega odstavka 31. člena v zvezi z določbo 1.a točke drugega odstavka 31. člena ZDDV gre lahko samo v primeru, kadar je najemnik pomorskega plovila „neposredni“ uporabnik tega plovila za plovbo na odprtem morju, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo oziroma je najemnik ali zakupnik „neposredni“ izvajalec komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti. Zato tožeča stranka tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila davka na dodano vrednost na podlagi izstavljenih računov, s katerim je zaračunavala opravljeno charteriranje.

13. Razlaga navedenih določb ZDDV kot jo zastopa revidentka, bi pomenila, da bi se vse storitve, ki bi jih opravljali najemniki po vmesnih pogodbah, torej oddaja najete jahte v podnajem, ne bi bile obdavčene z DDV, temveč bi zanje veljala oprostitev, kar pa ni v skladu z načeli in namenom ZDDV.

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (92. člen ZUS-1).