Jedro

Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju, ki še ni bilo izbrisano, predstavlja oviro za odpust obveznosti (in ugovorni razlog) na podlagi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika z dne 13. 12. 2023 zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrnitev upnikovega ugovora zoper odpust obveznosti. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Na pritožbi je odgovoril upravitelj, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz kazenske evidence ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine po 204. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. II K 000/23 z dne 2. 10. 2023, ki je postala pravnomočna dne 9. 12. 2023. Z navedeno sodbo je bila stečajnemu dolžniku izrečena pogojna obsodba na zapor pet mesecev s preizkusno dobo enega leta ter s predvidenim datumom konca preizkusne dobe 9. 12. 2024. Ker je sodišče na pravnomočno obsodbo vezano, ni moglo presojati navedb stečajnega dolžnika glede obsodbe na podlagi nerealne višine računa dolžnika. Ugotovilo je še, da se bo obsodba v skladu z 82. členom KZ-1 lahko izbrisala iz kazenske evidence po poteku enega leta, odkar poteče preizkusno obdobje, kar pomeni po 9. 12. 2025, to pa je po poteku preizkusnega obdobja v tem postopku osebnega stečaja (26. 2. 2025). Sodišče je zato zaključilo, da je upnikov ugovor utemeljen na podlagi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, bi pa bila odločitev enaka tudi v primeru, da ugovor ne bi bil vložen, saj bi sodišče pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti moralo v skladu s četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP po izteku preizkusnega obdobja po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker obsodba takrat še ne bi bila izbrisana iz kazenske evidence, bi bil dolžnikov predlog (tudi) iz tega razloga zavrnjen.

7. Dolžnik zgoraj navedene (za odločitev bistvene) ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami v zvezi s postopkom izdaje kaznovalnega naloga, ki v tem postopku ne morejo biti relevantne. Že sodišče prve stopnje namreč pravilno navaja, da je na pravnomočno obsodilno sodbo vezano, zaradi česar okoliščine, v katerih je bil dolžnik obsojen, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zvezi z odpustom obveznosti.

8. Pritožbi ni mogoče slediti niti v delu, v kateri navaja, da obstoj obsodilne sodbe po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP sicer predstavlja oviro za odpust obveznosti, vendar pa bo pogojna obsodba izbrisana iz kazenske evidence z dnem 9. 12. 2025, dolžnik se bo štel za nekaznovanega ter od takrat ne bo več ovir za odpust obveznosti. Po mnenju dolžnika gre za zakonsko nedoslednost, saj je nedvomno pričakovati, da bo dolžnikova pogojna obsodba izbrisana iz kazenske evidence z dnem 9. 12. 2025. 9. V tej zadevi ni sporno, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju. Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju, ki še ni bilo izbrisano, predstavljala oviro za odpust obveznosti (in ugovorni razlog) na podlagi 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za ugoditev ugovoru upnika in posledično za ustavitev postopka odpusta obveznosti ter zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust v 1. točki prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Zaradi navedenega pritožbene navedbe glede izbrisa kaznivega dejanja z dnem 9. 12. 2025 za odločitev ne morejo biti relevantne, tudi sicer pa gre v tem delu kvečjemu za dolžnikova predvidevanja in pričakovanja o tem, da bo kazenska obsodba navedenega dne tudi v resnici izbrisana iz kazenske evidence.

10. Višje sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora višje sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

11. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.