Jedro

Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov; zaradi plačevanja obrokov po razpadu izvenzakonske skupnosti se deleži na skupnem premoženju ne morejo spremeniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik in toženka sta živela v zunajzakonski skupnosti. Tožnica je glede premičnin in nepremičnin, navedenih v izreku sodbe sodišča prve stopnje, trdila, da predstavljajo skupno premoženje. Hišo sta kupila zgrajeno do tretje gradbene faze leta 2004 za znesek 115.000 EUR in jo skupaj dogradila. Od tega je 40.000 EUR prispeval toženec od prodaje inventarja lokala, 50.000 EUR sta plačala s kreditom leta 2007, tretjega obroka v znesku 25.000 pa še nista plačala. Tožnica ne ve, kako je toženec porabil preostali del kupnine od inventarja (70.000 EUR). Po njenih trditvah naj bi toženec sicer zaslužil več, vendar je ona skrbela za gospodinjstvo in oba otroka, da se je toženec lahko posvetil poslovni dejavnosti, zato je ocenjevala svoj delež na 1/2. 2. Toženec je trdil, da je inventar pridobil pred začetkom zunajzakonske skupnosti, zato je znesek 110.000 EUR od prodaje tega inventarja njegovo posebno premoženje. S tem premoženjem (v celoti) je plačal prvi obrok za hišo, dela in material za dokončanje hiše. Glede avta Toyota Hilux je trdil, da je bil delno plačan s sredstvi od prodaje avta, ki je bil v lasti družbe R.d.o.o. Predlagal je zavrnitev zahtevka.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnine in avtomobil, da je delež tožnice 1/4, delež toženca pa 3/4. Poleg tega je ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje premičnine, navedene v II. točki izreka, delež obeh strank pa je 1/2. 4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. Kot vložek toženčevega posebnega premoženja je upoštevalo 110.000 EUR, ki jih je dobil s prodajo gostinskega inventarja.

5. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Trdi, da je pristransko vodenje glavne obravnave vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zavzema se za višji delež na skupnem premoženju, vsaj 40%. Njen prispevek v toženčevo posebno premoženje (v lokalu je delala, računi so se plačevali iz skupnega premoženja, del premostitvenega kredita sta uporabila za plačilo dobaviteljev lokala, pred prodajo inventarja sta živela skupaj devet let) je treba upoštevati pri določitvi deleža na skupnem premoženju. V nasprotju z ekonomičnostjo postopka je, da bi tožnica vlagala novo tožbo. Vsa kupnina od opreme ne predstavlja toženčevega posebnega premoženja. Za vozilo Hiunday še plačuje kredit. Kredite je najemala le tožnica, ona je odplačevala obroke. Tožencu bi moralo sodišče naložiti plačevanje polovice kredita. Sodišče ni ugotavljalo tožničinega posebnega premoženja, čeprav je bilo to iz tožbe razvidno. Starši so pomagali hčeri in njenim otrokom. Tožencu ne bi pomagali, če ne bi bilo tožnice. Toženec ni dokazal, da je prispeval več. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2011 trdila, da podjetje ni dobro poslovalo. Sodišče je dovolilo izvedencu, da sam ugotavlja, kako je bil porabljen kredit. Znesek kupnine od prodaje inventarja ni dokazan.

6. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Ugotovljeno dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano, je naslednje: - zunajzakonska skupnost pravdnih strank je trajala od maja 1995; - toženec je gostinski inventar pridobil pred nastankom zunajzakonske skupnosti; - toženec je celotno kupnino od inventarja (110.000 EUR) porabil za nakup in dokončanje hiše; - vrednost hiše je 220.380 EUR; - družba R., katere družbenik je toženec, je prodala svoje vozilo, toženec pa je izkupičku od prodaje dodal nekaj gotovine iz skupnega premoženja in kupil avtomobil Toyota Hilux.

9. V postopku pred sodiščem prve oziroma druge stopnje ni bila storjena nobena izmed uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Na podlagi tožničinih trditev v reviziji ni mogoče sklepati o kršitvi načela nepristranskosti. V zvezi z njenim dokaznim predlogom na list. št. 62 (predlagala je vpogled v bilance podjetja, odločbe o dohodnini za toženca, plačilne liste) velja opozoriti, da je bila tožničina dokazna tema naslednja: Če toženec trdi, da je plačeval vse stroške za tožnico in za otroka, naj predloži bilance in plačilne liste, iz katerih bo razvidna njegova plača in dobiček. Slabo poslovanje podjetij na strani toženca bi lahko bila pomembna okoliščina, če bi tožnica trdila, da so bili toženčevi prihodki nižji, sama pa je prav nasprotno v tožbi trdila, da je imel toženec nekoliko višje dohodke. V zvezi s predlaganimi dokazi ni trdila (njena dokazna tema ni bila), da je podjetje slabo poslovalo, da so bili toženčevi prihodki nižji od njenih prihodkov. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana niti v zvezi z izvedenskim mnenjem. Za odločitev je bila pomembna vrednost celotne hiše, kar je izvedenec ugotovil, sodišče pa je njegovo mnenje dokazno ocenilo.

10. Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da je gostinski inventar (in kupnina od njegove prodaje) toženčevo posebno premoženje. O tožničinem prispevku v toženčevo posebno premoženje (konkretno gostinski inventar) sodišče, upoštevaje načelo dispozitivnosti, ni odločalo. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).(1) Tožnica ni postavila ustreznega zahtevka - niti ugotovitvenega, da sodi v skupno premoženja terjatev v višini povečanja vrednosti toženčevega posebnega premoženja, niti dajatvenega za nadomestilo tožničinega prispevka k povečanju (s katerim bi že zahtevala delitev skupnega premoženja). Izhajala je iz (napačne) predpostavke, da se bo devetletno skupno delo toženčevo izvirno posebno premoženje transformiralo v skupno premoženje.

11. Tožnica nadalje v reviziji omenja plačevanje kredita. Za obveznosti iz skupnega premoženja odgovarjata oba zunajzakonska partnerja solidarno (primerjaj drugi odstavek 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).(2) Za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri izmed partnerjev je med trajanjem zunajzakonske skupnosti sklepal kreditne pogodbe in odplačeval obroke. Če odplačuje skupne obveznosti (za vozilo Hiunday) po prenehanju zunajzakonske skupnosti iz posebnega premoženja, bi lahko od toženca terjala povračilo tistega, kar presega njen del dolga. Zaradi plačevanja obrokov po prenehanju zunajzakonske skupnosti se ne morejo spremeniti deleži na skupnem premoženju. Tožnica zahtevka v tej smeri ni postavila. Enako velja za zahtevek, da določene stvari ne sodijo v skupno premoženje, ki prav tako ni bil oblikovan.

12. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP ).

Op. št. (1): Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Uradni list SRS št. 15/1976 s spremembami.