Jedro

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, ker je ocenilo, da je nadaljevanje postopka potrebno za zavarovanje koristi A. A. Ker je bilo ugotovljeno, da starša ne zmoreta ustrezno poskrbeti za koristi A. A., sedaj njene pravice v in koristi v postopku varuje kolizijska skrbnica, ki v njenem imenu podaja tudi trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok nadaljevalo po uradni dolžnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je izpodbijani sklep izdalo izven naroka in brez možnosti obravnavanja strank postopka. Sklep utemeljuje le na posameznih navedbah CSD, nasprotnega udeleženca in kolizijske skrbnice, v celoti pa ignorira navedbe predlagateljice in z njene strani predložene listinske dokaze. Nekritično povzema izjavo Centra X in kolizijske skrbnice. Pri tem kolizijska skrbnica niti s predlagateljico niti z deklico za namen izdaje svoje vloge z dne 3. 3. 2023 ni opravila nobenega pogovora, pri njima ni zbiralo nobenih informacij in ni preverjalo resničnost informacij Centra X. Na neustrezno delovanje kolizijske skrbnice tudi v tem nepravdnem postopku je predlagateljica sodišča že večkrat opozorila, predlagala je njeno razrešitev ter pri tem vztraja. Center X v zvezi z deklico in predlagateljico raznaša neresnice, kar je predlagateljica z listinskimi dokazi že izkazala. Sodišče je dokaze ignoriralo, kar je rezultiralo v zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično zmotni uporabi materialnega prava. Razlogi za izdajo izpodbijanega sklepa so zato v grobem nasprotju s stanjem spisa in ne izkazujejo resničnega stanja. S tem ima izpodbijani sklep tudi takšne pomanjkljivosti, da se sploh ne more preizkusiti, razlogi za izdajo sklepa pa so v nasprotju z listinskimi dokazi spisa. O odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa in med listinami, ki se v spisu nahajajo že pred izdajo izpodbijanega sklepa. Prvostopenjsko sodišče se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na 2. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 1717/2015 z dne 15. 2. 2023, čeprav ta še ni pravnomočna. Glede na to, da ta nepravdni postopek in tudi postopek IV P 1717/2015 vodi ista sodnica, se s takim sklicevanjem ustvarja vtis, da je že v naprej prepričana, kako bo v tem nepravdnem postopku razsojala, kar ponovno vzbuja najmanj vtis nepoštenega sojenja in odsotnost objektivnosti sodnice v tem nepravdnem postopku. Navedeno ni v korist mladoletni A. A., zato se tovrstnega delovanja sodišča ne sme spregledati in tolerirati. Izpodbijani sklep nasprotni udeleženec uporablja kot dokaz za oblastno poseganje po predlagateljici in mladoletni A. A. v drugih postopkih. Neustrezno delovanje prvostopenjskega sodišča ima zato daljnosežne negativne učinke. Pri bralcu izpodbijanega sklepa se neutemeljeno ustvarja vtis, da sodišče z izdajo že oblastno postopka zoper predlagateljico, saj njene navedbe v celoti ignorira in jih v obrazložitvi niti ne navede. Zaradi varstva pravic in koristi deklice se zato predlagateljica kot na pritožbene navedbe v izogib ponavljanju sklicuje na vse svoje navedbe in dokaze vložene v tem nepravdnem postopku, zlasti pa na svojo pripravljalno vlogo z dne 28. 3. 2023. Predlagateljica ima občutek, da se postopek vodi ne le brez nje, pač pa mimo nje. Deklica je bila med tem z odločbo Zavoda RS za šolstvo z dne 8. 5. 2023 že usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, pri čemer ostane vključena v OŠ Y. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu in kolizijski skrbnici mladoletne A. A. Na vročeno pritožbo nista odgovorila.1

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni nepravdni postopek se je začel 25. 4. 2022 s predlogom predlagateljice (matere) za omejitev starševske skrbi nasprotnemu udeležencu (očetu) nad mld. A. A. (rojeno ... 2009), in sicer tako, da se mu za čas enega leta prepove izvajanje upravičenj iz starševske skrbi v povezavi z usmerjanjem in izobraževanjem A. A. Dne 11. 1. 2023 je predlagateljica predlog umaknila. Sodišče je nasprotnega udeleženca in kolizijsko skrbnico deklice obvestilo o umiku predloga in ju hkrati opozorilo, da lahko v 15 dneh predlagate nadaljevanje postopka (prvi odstavek 26. člena ZNP-1). Kolizijska skrbnica A. A. je predlagala, da se postopek po uradni dolžnosti nadaljuje, oče se je z umikom predloga matere strinjal, oba pa sta sodišču predlagala, da se postopek omejitve starševske skrbi razširi na mater. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 26. člena v zvezi s 106. členom ZNP-1), ker je ocenilo, da je nadaljevanje postopka potrebno za zavarovanje koristi A. A. 6. Za izpodbijano odločitev sodišču prve stopnje ni bilo treba opraviti posebnega2 naroka, saj je za sprejem takšne ocene imelo dovolj gradiva v spisu. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je s sklicevanjem na 2. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 1717/2015 z dne 15. 2. 2023, ki še ni pravnomočna, ustvarjen vtis nepoštenosti in odsotnost objektivnosti sodnice, ki vodi oba postopka. Oba postopka, čeprav se vodita v ločenih spisih, sta vsebinsko povezana, kar je razvidno tudi iz zapisnika o naroku z dne 12. 7. 2022, ki je bil opravljen za obe zadevi (list. št. 80), nenazadnje pa se v obeh zadevah obravnava omejitev starševske skrbi3. 7. Nadalje ni res, da so razlogi za izdajo izpodbijanega sklepa v grobem nasprotju s stanjem spisa in da ima sklep takšne pomanjkljivosti, da ga sploh ni mogoče preizkusiti. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in prepričljivi.

8. Ker je A. A. otrok s prepoznanimi telesnimi in psihosocialnimi posebnostmi, je bistveno vprašanje za njen nadaljnji razvoj izbira ustreznega šolanja. Že v letu 2022 je CSD ugotovil, da se deklica ne šola svojim zmožnostim primerno (uradni zaznamek posvetovalnega tima na list. št. 40) in je bil svetovan prepis v zavod X4. Kolizijska skrbnica se je v skladu z navodilom sodišča dne 3. 3. 2023 oglasila v zavodu X, kjer je bila seznanjena z naslednjimi ugotovitvami strokovnih delavk zavoda. A. A. je bila v zavod X vpisana od 1. 9. 2022 do 1. 2. 2023. V času šolanja je imela 90 opravičenih ur zaradi odsotnosti. Opazili so, da so bile odsotnosti povezane z ocenjevanjem, ocene pa tudi sicer niso bile realen odraz znanja. A. A. se je na primer pesmico naučila, jo zrecitirala, naslednji dan je ni več znala, pa tudi vsebine ni razumela. Šolskega dela v šoli ni opravila, naslednji dan pa je prinesla perfekten in pravilen izdelek, mati pa je trdila, da brez vsake pomoči. Mati je konstantno hodila k vsem učiteljem na govorilne ure in sugerirala svoje metode dela z A. A. Če so se navodil držali, je bilo vse v redu, sicer pa je bila neprikrito nezadovoljna. Ko ni bila zadovoljna z oceno testa iz angleškega jezika, je prišla neobvladana k učiteljici, ji pulila test iz rok in so jo s težavo umirili. Mati nekritično dojema tudi druge situacije in je A. A. vedno žrtev. Negativno se je izražala o vseh prejšnjih5 oblikah izobraževanja, o zavodu X pa se je začela enako, ko ji je bilo predočeno, da deklica ne zmore enakovrednega izobrazbenega standarda in da bi bilo treba preiti na nižji izobrazbeni standard. Poleg tega A. A. kaže znake anksioznosti, depresivnosti in neustrezne socializacije.

9. Kolizijska skrbnica je predlagala, da se CSD naloži priprava aktualnega poročila o izobraževanju A. A. tudi o tem, kako se je vključila v OŠ Y, kjer ponovno obiskuje peti razred. Predlagala je tudi, da sodišče odredi izvedenstvo pedopsihiatrije in klinične psihologije, da se ugotovi, ali in kakšne motnje ima A. A. danes, kaj je vzrok zanje in kakšna je njena perspektiva z vidika šolanja in osamosvojitve v življenju.

10. Pritožnica zmotno meni, da bi se morala kolizijska skrbnica pred poročilom o pridobljenih informacijah v zavodu X pogovoriti z materjo in A. A. Ker je bilo tako v predmetnem postopku kot v postopku IV P 1717/2015 ugotovljeno, da starša ne zmoreta ustrezno poskrbeti za koristi A. A., sedaj njene pravice v in koristi v postopku varuje kolizijska skrbnica, ki v njenem imenu podaja tudi trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.

11. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je po vsem povedanem A. A. v največjo korist, da se predmetni postopek nadaljuje po uradni dolžnosti, v katerem se bo ugotavljalo, ali se A. A. šola v oblikah šolanja v skladu z njenimi sposobnostmi. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo odločitev o morebitnih ukrepih sprejeta po izvedenem dokaznem postopku.

12. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Kolizijska skrbnica je odgovorila na „dopolnitev pritožbe in pripravljalno vlogo“, ki jo je predlagateljica vložila 31. 5. 2023, kar je po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka (izpodbijani sklep je bil predlagateljici vročen 9. 5. 2023). 2 Narok v tej zadevi je bil že opravljen 12. 7. 2022. 3 V 2. točki izreka sodbe IV P 1717/2015 z dne 15. 2. 2022 je sodišče prve stopnje predlagateljici omejilo starševsko skrb tako, da ji je za eno leto prepovedalo A. A. voditi h klinični psihologinji B. B. in razvojni pediatrinji C. C. 4 Ki je izobraževalna ustanova za slepe, slabovidne, gluho-slepe, avtiste in otroke. 5 Iz spisa je razvidno, da je A. A. zamenjala že več šol, OŠ Z je že šesta šola.