- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 1184/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1184.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Bistvene kršitve postopka v sporu majhne vrednostiAli je sodišče pravilno opravilo glavno obravnavo brez predloga strank in ali se toženka lahko sklicuje na relativno bistveno kršitev postopka?
- Utemeljenost pritožbeAli so pritožbeni razlogi toženke utemeljeni in ali je sodišče pravilno presojalo pravno razmerje med strankama?
- Dokazno breme v pravdnem postopkuKdo nosi dokazno breme v pravdnem postopku in ali je sodišče dolžno izvesti dokaze, ki jih stranke ne predlagajo?
- Mediacija in krajevna pristojnostAli je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ni upoštevalo toženkinega predloga za mediacijo in delegacijo krajevne pristojnosti?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če v sporu majhne vrednosti sodišče brez predloga pravdnih strank opravi glavno obravnavo, čeprav bi lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov, gre lahko le za relativno bistveno kršitev postopka, na katero pa se stranka ne more uspešno sklicevati.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi plačilni nalog (pravilno: sklep o izvršbi) Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11179/2012 z dne 30. 1. 2012, tako da mora toženka plačati tožniku 1.857,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2012 dalje in mu povrniti 156,50 EUR stroškov postopka z obrestmi.
2. Toženka se je pravočasno pritožila. V pritožbi se sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Navaja, da res ni odgovorila na tožnikovo vlogo, vendar je prosila sodišče prve stopnje, naj zadevo odstopi v mediacijski postopek. Sodišče njene prošnje ni upoštevalo, ampak je razpisalo glavno obravnavo, čeprav tega ni predlagala nobena od strank. Obravnave se ni udeležila, ker je imela drugo obravnavo v Ljubljani. Sodišče ni upoštevalo niti njene prošnje, naj zaradi zmanjšanja stroškov postopka zadevo odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sicer pa tožniku ne dolguje tolikšne vsote, kot se navaja. Iz prilog tožnikove pripravljalne vloge je razvidno, da vsi podpisi na „slipih“ niso toženkini, pa se sodišče kljub temu ni potrudilo imenovati izvedenca grafologa oziroma vsaj pozvati stranki, ali predlagata izvedbo tega dokaza. Sodišče je tako napačno uporabilo materialno pravo, zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter nepravilno ugotovilo dejansko stanje.
3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodbo v sporu majhne vrednosti je po prvem odstavku 458. člena ZPP dopustno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena istega zakona in (ali) zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pri odločanju o pritožbi torej ni mogoče upoštevati toženkinih trditev, da podpisi na določenih „slipih“ niso njeni in da tožniku v resnici ne dolguje celotnega zahtevanega zneska. Z njimi namreč toženka, ki v postopku na prvi stopnji ni obrazloženo oporekala tožnikovim trditvam, izpodbija dejanske ugotovitve prve sodbe, na katere je vezano tudi sodišče druge stopnje.
6. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava je ostal v pritožbi neobrazložen. Uradni pritožbeni preizkus pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje sporno pravno razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo po pravilih o prodaji na obroke. Ker toženka kljub dogovorjenemu odlogu plačila kupljenega blaga tožniku (še) ni plačala, upravičenih razlogov za neizpolnitev svoje pogodbene obveznosti pa ne navaja, se ne more uspešno upirati plačilu tožnikove terjatve.
7. V pravdnem postopku velja razpravno načelo, po katerem so stranke tiste, ki morajo sodišču priskrbeti trditveno in dokazno gradivo. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem. Tega dokaza namreč nobena od strank ni predlagala, zato toženkina pravica do obravnavanja v postopku ni bila kršena. Tudi izvedba glavne obravnave na toženkin procesni položaj ni imela nobenega kvarnega vpliva. Če sodišče v sporu majhne vrednosti brez predloga pravdnih strank opravi glavno obravnavo, čeprav bi lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov, gre lahko le za relativno bistveno kršitev postopka. Na takšno kršitev pa se toženka ne more uspešno sklicevati, ker so v sporu majhne vrednosti dopusten pritožbeni razlog le absolutne bistvene kršitve postopka. Enako velja za pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo toženkin predlog za mediacijo in predlog za delegacijo krajevne pristojnosti. Končno ta opustitev sodišča prve stopnje ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
8. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, zato je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona potrdilo prvo sodbo.
9. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.