Jedro

Odraslemu članu gospodinjstva je možno vročiti pošiljko, ki jo je potrebno osebno vročiti naslovniku, le ob drugem vročanju (5. odst. 142. čl. ZPP).

Osebna vročitev po 141. členu ZPP je možna le naslovniku, ne pa tudi odraslemu članu gospodinjstva.

Član gospodinjstva je oseba, ki z drugimi člani gospodinjstva živi skupaj in z njimi zadovoljuje življenjske potrebe. Nima statusa člana gospodinjstva oseba, ki ima na določenem naslovu samo prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa na tem naslovu ne prebiva in z osebami, ki živijo na tem prebivališču nima takšne intenzivne povezave, da bi njihovo skupnost označili kot življenjsko skupnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v 1. točki izreka tako spremeni, da se potrdilo o pravnomočnosti na sklepu o izdaji plačilnega naloga z dne

28.11.2003, razveljavi; in v točki 2. izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, da odloči o ugovoru tožene stranke.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na sklepu o izdaji plačilnega naloga, opr. št. I Pl 1757/2003 z dne 28.11.2003 in ugovor tožene stranke zoper izdan plačilni nalog zavrglo kot prepozen.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v kateri predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Bistvo pritožbenih navedb je, da plačilni nalog ni bil toženi stranki osebno vročen. Pošta je plačilni nalog vročila toženčini mami, ki za sprejem sodne pošiljke ni imela pooblastila, torej v nasprotju z določilom 2. odstavka 141. člena ZPP. Toženka živi v Ljubljani in se vrača k mami le na občasne obiske. Matere zato ni možno šteti kot člana njenega gospodinjstva.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi podatkov iz povratnice je sodišče prve stopnje štelo, da je bilo prvo obvestilo po 142. členu ZPP vročeno 1.12.2003, drugo obvestilo pa 2.12.2003, sodna pošiljka pa vročena odraslemu članu gospodinjstva tožene stranke 9.12.2003, kar je v skladu s 1. odstavkom 140. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 142. člena ZPP.

Zavzeto stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Odraslemu članu gospodinjstva je možno vročiti sodno pošiljko, ki jo je potrebno osebno vročiti naslovniku, le ob drugem vročanju (5. odstavek 142. člena ZPP). Če druga vročitev ni uspešna, vročevalec pusti obvestilo naslovniku, v katerem je navedeno kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (1. odstavek 141. člena ZPP).

To pomeni, da je vročitev po 141. členu ZPP možna le naslovniku, ne pa tudi odraslemu članu gospodinjstva.

Odrasli član gospodinjstva je oseba, ki je stara 15 let ali več. Za prevzem sodne pošiljke se zahteva njena razsodnost. Član gospodinjstva je oseba, ki z drugimi člani gospodinjstva živi skupaj in z njimi zadovoljuje življenjske potrebe. Nima statusa člana gospodinjstva oseba, ki ima na določenem naslovu samo prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa na temu naslovu ne prebiva in z osebami, ki živijo na tem prebivališču, nima takšne intenzivne povezave, da bi njihovo skupnost označili kot življenjsko skupnost. Tožena stranka trdi, da na naslovu 128 ne živi, da tam živi njena mama, in da se le redko vrača domov. Vprašljivo je tako, ali je toženko šteti za člana gospodinjstva oseb, ki živijo na naslovu 128. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da je bila pošiljka vročena na pošti odraslemu članu gospodinjstva tožene stranke (predhodno sta bili poskušani dve vročitvi, ki sta bili neuspešni). Opravila se je torej vročitev po 141. členu ZPP, ki pa se lahko opravi samo naslovniku, ne pa tudi odraslemu članu gospodinjstva. Pritrditi je torej pritožbi, da osebna vročitev ni bila pravilno opravljena. Rok za vložitev ugovora zoper sklep o plačilnem nalogu zato ni pričel teči 9.12.2003, ampak takrat, ko je bil toženki plačilni nalog dejansko vročen. Iz navedenega razloga je bilo pritožbi ugoditi, sklep v 1. točki izreka spremeniti tako, da se klavzulo o pravnomočnosti razveljavi, sklep v 2. točki izreka o zavrženju ugovora pa razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj najprej ugotovi, kdaj je toženka plačilni nalog dejansko prejela in nato temu ustrezno nadaljuje postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP.